Kaj storiti, če nas v gorah ujame nevihta

Prvi preventivni ukrep za izognitev nevihti v gorah je, da se v hribe odpravimo zgodaj zjutraj. Pred odhodom preverimo vremensko napoved, razvoj vremena pa opazujemo tudi med samo turo.

Kranj – Slovenija sodi po številu udarov strel med najbolj izpostavljene v Evropi, v povprečju pa beležimo od tri do štiri udare strel na kvadratni kilometer na leto, na najbolj izpostavljenih območjih celo od osem do deset. Pogoji za nastanek nevihtnih oblakov so poleti najbolj ugodni v gorskem svetu, zato nas še zlasti v popoldanskih urah tam lahko hitro preseneti nevihta. Kaj storiti v tem primeru? Odgovor smo poiskali na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

V hribe dovolj zgodaj

Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi pojasnjuje, da zaščite pred udarom strele ni, oprimemo se lahko samo preventive. To pomeni, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj, da smo v popoldanskem času, ko so poletne nevihte najpogostejše, že na varnem v dolini ali planinski koči. Če nas nevihta kljub vsemu ujame v gorah, je nujno, da sestopimo z grebenov in izpostavljenih vrhov, sploh tam, kjer so jeklenice oz. predmeti iz železa ali pa je skala rdeča, saj je to znak, da vsebuje kovine. S sebe odstranimo vse kovinske predmete in jih spravimo na varno mesto, stran od sebe, saj jih bomo po nevihti še vedno potrebovali. Šerkezi ob tem svetuje, da se usedemo na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravimo v nahrbtnik in oblečemo zaščitna oblačila. »Biti moramo čim nižji. Pazite tudi, če imate na glavi čelado in ima ta kovinske zakovice. V tem primeru je bolje, da jo snamemo z glave.«

Izogibati se izpostavljenih predmetov

Izogibati se je treba tudi osamelih, izpostavljenih predmetov (drevesa, viharniki, žandarji ...) in paziti, da se sami ne izpostavimo. S telesom se ne dotikamo sten, po katerih se lahko »sprehodijo« blodeči se tokovi strele. Če smo v kotanji, jami, je najvarnejše mesto sredina jame oz. kotanje. Če smo na robu police, je dobro, da se pripnemo z vrvjo, ki naj od nas teče po tleh.

Izogibajmo se prostorov, kamor strele redno udarjajo, nadaljuje Šerkezi. Spoznamo jih po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda, so tudi zelo verjetna mesta za udar strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču, kjer čepimo ali sedimo na nahrbtniku. Če vseeno nadaljujemo sestopanje, naj bo razdalja med nami vsaj dvajset metrov.

Vedno preveriti vremensko napoved

Ko se poleti odpravljamo v gore, je zelo pomembno, da predhodno preverimo vremensko napoved in jo upoštevamo pri načrtovanju svojih aktivnosti v hribih ter naši opremi. Razvoj vremena je treba spremljati tudi med samo turo; zgodnji dopoldanski pojav kopastih oblakov je znanilec neviht. Če čutimo vlažnost ozračja oz. ne moremo videti daleč (zrak je moten), potem je to znak, da se vlažnost zraka povečuje, kar viša verjetnost nastanka neviht. Če se pripravlja k nevihti, se umaknemo z izpostavljenih točk, po možnosti v zavetje, še svetuje Šerkezi in poudarja, da je v lepem vremenu in ugodnih razmerah vsak cilj v hribih laže dosegljiv.

Direktni udar strele pogosto smrten

Gorski reševalec in zdravnik Iztok Tomazin je v svojem prispevku za Planinski vestnik zapisal, da zaradi posledic udara strele na svetu po ocenah umre okrog tisoč ljudi na leto, vendar pa se kar okrog 70 odstotkov udarov v človeka ne konča s smrtjo. Večina smrtnih primerov je posledica takojšnje odpovedi delovanja srca in ožilja ter dihal.

Ob udaru strele pride do zelo kratkotrajnega impulza zelo močnega električnega toka, mehanizmi poškodb pa so zato lahko različni. Direktni udar strele v človeka je pogosto smrten. Pogosteje se tokovi razširijo in udarijo v žrtev z drevesa ali kakega drugega objekta ali celo z druge osebe, ki stoji v bližini – stranski udar. Do kontaktnih poškodb pride, kadar se oseba dotika objekta ali predmeta, v katerega je udarila strela direktno ali v obliki stranskih tokov. Primer so jeklenice ali lestve na planinskih poteh (feratah). Ko strela udari v tla, se tok razprši. Če se dotikamo tal na dveh od izvora toka različno oddaljenih točkah, pride do razlike v napetosti in med točkama lahko steče tok skozi telo. Tope poškodbe lahko nastanejo zaradi udarnega vala ob streli ali zaradi mišičnih krčev, povzročenih z električnim tokom. Gorniki lahko po udaru strele tudi izgubijo ravnotežje in padejo med hojo ali plezanjem ter se posledično poškodujejo zaradi padca, je še zapisal.