Želi vzpostaviti register pašnih planin

Dušan Jović, ki je bil devetintrideset let kmetijski svetovalec v Bohinju, se je sedmega junija upokojil, a tudi kot upokojenec še ne bo presekal vezi s kmetijstvom, predvsem si bo prizadeval vzpostaviti register pašnih planin in skupnih pašnikov na Gorenjskem.

Bohinjska Bistrica – Kako je Dušan, po rodu z Dolenjskega, zašel na Gorenjsko, natančneje – v Bohinj? Po končanem študiju zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je eno leto delal v Emoni ribarstvo, potlej pa se je javil na oglas za zaposlitev na delovno mesto kmetijskega pospeševalca v Bohinju. Zaposlil se je v tedanji Gozdarski kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju in si ob tem mislil, da bo v Bohinju ostal začasno, le kakšno leto. Začasno delo se mu je razpotegnilo v devetintrideset let. »V Bohinju sem se dobro vživel in tudi Bohinjci so me lepo sprejeli,« pravi Dušan, ki je bil najprej kmetijski pospeševalec v zadrugi, nato svetovalec (enako kot drugi gorenjski kmetijski svetovalci) v Kmetijskem zavodu Ljubljana, od nastanka kmetijsko-gozdarske zbornice leta 2001 pa je bil kmetijski svetovalec v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

Potrebovali bi močno zadrugo

Kot pravi, se je v bohinjskem kmetijstvu v vsem tem obdobju veliko spremenilo. Številne manjše kmetije so opustile kmetovanje, preostale, ki še vztrajajo, obdelujejo več zemljišč in povečujejo obseg kmetijske pridelave. Kmetije so se začele profesionalno ukvarjati s prirejo mleka, velike napore so vložile v melioracije kmetijskih zemljišč, okrepilo se je planinsko pašništvo ... Ko Dušana vprašamo, kako vidi nadaljnji razvoj bohinjskega kmetijstva, pravi, da bodo manjše kmetije še opuščale kmetovanje, a se bo trend ustavil – tudi zato, ker si občina prizadeva, da vasi ohranijo kmečki značaj in kmetijske dejavnosti. Kmetijstvo se bo še bolj povezovalo s turizmom, okrepila se bo blagovna znamka Bohinjsko ... »Ker v Bohinju prevladujejo manjše kmetije, bi potrebovali močno kmetijsko zadrugo, ki bi tržila njihove pridelke in izdelke,« meni Dušan.

Velik zagovornik tradicionalnega sirarstva

Dušan je velik zagovornik tradicionalnega sirarstva na planinah in ekološkega kmetovanja, na njegovo pobudo so v Bohinju pripravili prvi tečaj ekološkega kmetovanja in ustanovili gorenjsko združenje ekoloških kmetov. Organiziral in vodil je številne sirarske tečaje, ocenjuje, da se jih je v vseh teh letih udeležilo okrog sto ljudi, največ tečajev je bilo na planini Zajavornik. Bohinjske planine dobro pozna, prehodil jih je po dolgem in počez. Zadovoljen je, ko vidi, da se je Bohinjska sirarska pot, ki povezuje kmetije in planine, kjer predelujejo mleko v mlečne izdelke, dobro prijela in je zlasti v času poletne turistične sezone dobro obiskana. Ponosno tudi pove, da bo letos minilo petnajst let od začetkov bohinjske tržnice s ponudbo lokalnih pridelkov in izdelkov, za katero si je s somišljeniki tudi zelo prizadeval. Pravi, da je za svoje ideje in projekte imel podporo v službi, v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, pa tudi na občini, kjer je bil šest mandatov član občinskega sveta in ves ta čas tudi predsednik komisije za kmetijstvo.

Register bi bil osebna izkaznica planin

Tudi po upokojitvi ne bo povsem »presekal« s kmetijstvom: še naprej bo sodeloval pri nekaterih projektih in pri organiziranju sirarskih tečajev, predvsem pa si želi vzpostaviti enotni register skupnih pašnikov in pašnih planin na Gorenjskem. Register bi bil nekakšna osebna izkaznica planin, v njem bi za vsako planino lahko našli podatke o pašni površini, številu živine na paši, dejavnostih na planini, upravljavcu ...