Bruselj za krepitev javnih medijev v Sloveniji

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 15. julij 2022 / 15:41

Evropska komisija o vladavini prava

Evropska komisija je v sredo objavila tretje letno poročilo o vladavini prava v EU, v katerem ugotavlja, da so številne članice nadaljevale reforme na tem področju, vendar v nekaterih ostajajo razlogi za zaskrbljenost. Komisija med drugim Sloveniji priporoča »krepitev pravil in mehanizmov za okrepitev neodvisnega vodenja in uredniške neodvisnosti javnih medijev, pri čemer je treba upoštevati evropske standarde glede javnih medijev«. Kot poudarja, sicer obstajajo določene varovalke za zagotavljanje neodvisnosti javnih medijev, a glede njihove dejanske učinkovitosti pri omejevanju političnega vpliva so določeni izzivi, kot so postopki imenovanja članov programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija. Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote, Vera Jourova je dejala, da so zaradi razmer v Sloveniji, predvsem težav pri financiranju STA v preteklosti in tudi drugih vprašanj, začeli razmišljati o zavezujočih pravilih za vse države članice, ki bodo bolje ščitile medijski prostor. Gre za akt o medijski svobodi, v katerem komisija naslavlja vprašanja glede javnih in zasebnih medijev, tudi v zvezi s financiranjem in stabilnostjo delovanja, predvsem javnih medijev. Evropska komisija tudi opozarja, da se položaj novinarjev v Sloveniji še naprej poslabšuje, in priporoča vzpostavitev pravnih in drugih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu. Na področju neodvisnosti pravosodja je Evropska komisija v ospredje postavila Slovenijo, Madžarsko in Poljsko zaradi zaskrbljenosti glede neodvisnosti oziroma avtonomije organov pregona. Pri Sloveniji izraža zaskrbljenost zaradi pristojnosti notranjega ministra, da z navodili usmerja policijo v preiskavah, naši državi pa priporoča tudi zagotovitev varovalk glede neodvisnosti sodnikov in državnih tožilcev.

Izenačili pravice istospolnih partnerjev

Ustavno sodišče je pred tednom dni odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Državnemu zboru je zato naložilo polletni rok za odpravo neustavnosti. Dotlej velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Ustavno sodišče ocenjuje, da takšna odločitev sodišča »ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin«. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo po napovedi ministra Luke Mesca v tednu ali dveh pripravilo zakonodajni predlog za odpravo neustavnosti ureditve, ki istospolnim partnerjem ne omogoča poroke in posvojitve otrok.

Namesto nemških poljski osemkolesniki?

Po poročanju Dela so v vladajoči koaliciji, potem ko so sprožili postopek revizije nakupa 45 nemških osemkolesnikov boxer, našli alternativo v nakupu poljskih osemkolesnikov KTO Rosomak. Zanj naj bi bili po razveljavitvi pogodbe za nakup boxerjev zainteresirani predvsem, ker so pri enakem številu in podobni konfiguraciji za približno polovico cenejši od vozil boxer, poleg tega so poljska vozila dobavljiva v zelo kratkem času, navaja časnik. Nekdanji minister za obrambo Matej Tonin, ki je tik pred iztekom mandata podpisal memorandum o soglasju o nakupu 45 boxerjev za 343,43 milijona evrov, se je na poročanje Dela že odzval s komentarjem, da so poljski osemkolesniki zastareli in vojakom nudijo slabšo stopnjo zaščite, saj ne izpolnjujejo minimalnih vojaških zahtev s področja zaščite. Po njegovi oceni je stroka podlegla političnim pritiskom.

Novi slovenski satelit<br />v vesolju

V sredo je iz Francoske Gvajane v vesolje poletela nova evropska nosilna raketa Vega-C, na kateri je tudi novi slovenski satelit Trisat-R. Nanosatelit je plod znanja Univerze v Mariboru in sodelovanja s podjetjem Skylabs, v primerjavi s prvima dvema satelitoma pa se bo nahajal v višjih zemeljskih orbitah, saj bo meritve ionizirajočega sevanja opravljal v srednji Zemljini orbiti na 6000 kilometrih višine, kar je desetkrat globlje v vesolju kot prvi satelit Trisat pred dvema letoma. »Vesoljske tehnologije so odlična poslovna priložnost, saj gre za industrijski sektor, ki beleži veliko rast, zato me še posebej veseli, da je Slovenija uspešno skočila na ta vlak,« je dejal gospodarski minister Matjaž Han.