Najpogostejše zmote in resnice o teku

O mitih o teku in vajah, ki zmanjšujejo možnost poškodb, sta spregovorila kineziolog Uroš Kožar in biatlonec Jakov Fak.

Ljubljana – Organizatorji se pripravljajo na 10. Triglav tek, ki bo 10. septembra na Brdu pri Kranju. Pred kratkim so na dogodku v digitalnem centru Triglav Lab v Ljubljani pojasnjevali mite o teku in predstavili vaje, ki zmanjšujejo možnost poškodb. Gosta sta bila kineziolog Uroš Kožar in biatlonec Jakov Fak.

Tek je ena najpreprostejših aktivnosti in zato pogosta izbira za rekreacijo. Lotiti se ga moramo pravilno. »Če se teka lotimo narobe, lahko škodimo svojemu zdravju. A njegovi pozitivni vplivi vsekakor prekašajo negativne,« je poudaril Uroš Kožar. Skozi čas so se pojavili različni tekaški miti, ki nekatere lahko odvrnejo od tega športa. Kožar in Fak sta spregovorila o najpogostejših. Poudarjata pomembnost postopnosti. Na vprašanje, ali je tek res slab za kolena, Kožar ogovarja, da je lahko, še posebno za tiste tekače, ki poskušajo prehitevati fiziološke procese in ne upoštevajo splošnih načel zdrave telesne aktivnosti. »Brez postopnosti je tek gotovo slab za kolena. Torej zgolj zaradi načina, na kakršnega se ga lotimo. Tek in telesna aktivnost kot taka namreč skrbita za adaptacijo, redno obnovo in na splošno za boljše zdravje kolen.« Hitro se lahko srečamo tudi z »musklfibrom«. Gre za bolečino v mišicah, ki navadno nastane od 24 do 48 ur po telesni aktivnosti. V osnovi so to mikropoškodbe mišičnih vlaken. A po Kožarjevih besedah ne gre za nepopravljivo škodo. »Ko bolečina mine, je mišica celo močnejša in odpornejša. Samo raztezanje bolečin ne bo preprečilo, ampak ga s pretiranim lahko zgolj poslabšamo. Blagi iztegi po teku pa seveda ne bodo škodovali.« V nadaljevanju je Kožar nekaj več besed namenil še raztezanju pred tekom. »Če gremo zgolj na lahkoten džoging, pretirano raztezanje ni potrebno. Nekaj dinamičnih razteznih vaj sicer ne bo škodovalo, če ste bili pred tem osem ur v službi, za računalnikom. Pred tekom se je torej dobro pripraviti z dinamičnimi razteznimi vajami, ki telo pripravijo na obremenitve.« Kako je s pristankom na peto? »Če je tehnika teka primerna, pristanek na peto ni slab. Tehnika teka namreč ni zgolj pristanek na peto in na drugi strani pristanek na sprednji del stopala, pač pa je usklajeno gibanje celotnega telesa. Če je korak predolg, pristanek predaleč pred telesom in na iztegnjeno koleno, pa je lahko pristanek na peto dejavnik povečanega tveganja za nastanek poškodb,« ugotavlja. Kožar je ovrgel tudi trditev, da tek po asfaltu škodi. Po njegovih besedah ni čudežne površine, ki bi našo silo ob pristanku na tla »kar nekako posrkala vase in ne povzročila obremenitev na naše telo in sklepe«. Vse je namreč odvisno od tega, ali se teka lotimo na pravi način in z ustrezno tehniko.

Med tistimi športniki, ki zelo radi tečejo, je tudi biatlonec Jakov Fak, ambasador Triglav teka. »Najraje tečem po neravnih podlagah, ker je to tudi večji izziv,« je pojasnil in tekačem priporočal vadbe ter postopnost.