Koreografija intimnosti

Seksualne prizore na platnu oziroma na ekranu poznamo vsi. Malo pa vemo o tem, kaj vse se dogaja med snemanjem teh prizorov. Veliko je (bilo) tudi spolnih zlorab, ki pa se jim je mogoče s posebno »koreografijo« izogniti …

Kaj počne Ita O'Brien

Nadvse zanimivo in poučno je prebrati intervju z Ito O'Brien, nekdanjo plesalko in igralko, zdaj pa »koordinatorico intimnih prizorov na filmu in televiziji«. In kdo je ta britanska dama? »Ita O'Brien je bila v zadnjih letih pionirka na področju koordinacije intimnih prizorov. To je relativno nova panoga v Hollywoodu: gre za strokovnjake, ki ustvarjajo in vodijo koreografije simuliranih prizorov spolnosti pred kamero, obenem pa načenjajo pogovor o privolitvi ter olajšujejo komunikacijo med režiserjem in nastopajočimi. Skrbijo tudi, da nikoli več ne bi prihajalo do trpinčenja, kakršnega je doživljala na primer Maria Schneider pri snemanju slavnega prizora posilstva v Zadnjem tangu v Parizu (1972). (Igralka je leta pozneje razkrila, da prizora v scenariju ni bilo in da sta jo režiser in soigralec vanj zmanipulirala.)« Do preloma v teh rečeh je prišlo zlasti po nastopu gibanja MeToo. »Pred gibanjem MeToo je bila točno taka situacija. Če je igralec na kakršen koli način ali s kakršnim koli razlogom rekel 'ne', če je poskušal postaviti meje, ga je upravičeno skrbelo, da bo veljal za zdraharja, za neprofesionalnega, da bo njegovo ime omadeževano. To se je zagotovo tudi dogajalo. Ampak na neki točki je sodu izbilo dno: spomnim se, kako je Oprah l. 2018 na podelitvi zlatih globusov rekla: 'Poslušamo in slišimo vas.' Igralci so zdaj slišani tudi, ko gre za psihično ali čustveno travmo, ki je prej nihče ni upošteval. Ampak na žalost odločitve diktira denar. Jasno, da bo producent pri prizoru skakanja s strehe na streho financiral koordinatorja za kaskadersko delo, ker bo v nasprotnem primeru kdo padel z višine in umrl. Jasno, da bo financiral koreografa, če bo treba pred kamero plesati tango; v nasprotnem primeru si lahko kdo zlomi gleženj. Ampak to so vse primeri telesnih poškodb – zelo lahko je videti, kako dobra praksa zmanjšuje tveganje. Treba pa se je zavedati, da so intimni prizori prav tako oblika telesnega 'plesa', pripovedovanja zgodbe prek človeškega telesa. Seveda so pri tem početju mogoče tudi telesne poškodbe, je pa veliko večja možnost, da bo poškodba čustvene ali psihične narave, če se te je npr. nekdo dotikal na način, v katerega nisi privolil. Pred afero Weinstein producentom ni bilo zares v interesu, da bi skušali zmanjševati tveganje teh navzven nevidnih poškodb.« In kako je v teh rečeh zdaj? »Situacijo zdaj obračamo na glavo: namesto da bi govorili, kaj 'smejo' in česa ne, jim govorimo: Povejte nam! Že res, da si to morda podpisal, kako pa se počutiš tukaj in zdaj? Vzemiva primer, da je igralka privolila v prizor golote, v katerem uporablja samo obliž, ki zakriva genitalije. Ampak na dan, ko bi to morali posneti, ima močno menstruacijo. Situacija je zdaj drugačna: skrbi jo potencialno puščanje in zadrega, noče več nastopiti samo z obližem; hoče vsaj še hlačke v kožni barvi. Koreografija po navadi lahko ostane enaka, treba je le malce spremeniti kader, da to omogočimo – režiser pa še vedno dobi prizor, ki ga je hotel. Če igralci vedo, da bomo take zahteve vedno podprli, lahko ostanejo sproščeni in odprti za ustvarjalni proces. Večina prizorov, za katere bi gledalci lahko prisegli, da so bili posneti s popolno goloto, je bila posnetih z uporabo zaščitnega perila.« (Vir: intervju Ane Jurc z Ito O'Brien na MMC RTV SLO) Dodajmo, da je bila Ita O'Brien tudi gostja druge edicije mednarodnega igralskega festivala Krafft v Kranju, junija 2022.

Zadnji tango v Parizu

Kot rečeno: eden najspornejših prizorov posilstva v zgodovini Hollywooda – tisti, ko Marlon Brando v Zadnjem tangu v Parizu (1972) z uporabo lubrikant masla posili Mario Schneider, je bil posnet brez privolitve francoske igralke. Schneiderjeva je bila takrat stara 19 let, Brando pa 48. Režiser filma Bernardo Bertolucci je pozneje priznal, da sta z Brandom ta prizor izvedla načrtno. »Da dosežeš nekaj, mislim, da moraš biti popolnoma svoboden. Nisem želel, da Maria svojo osramočenost, svoj bes zaigra, ampak sem želel, da ju čuti. Me je pa potem zaradi tega sovražila do konca svojih dni.« Zdaj so vsi trije že onstran, njihova skupna filmska mojstrovina pa ostaja in ima letos že 50 let.

Koordinate nasilja

Ko človek prebira, kako v zahodni filmski produkciji vse bolj skrbijo, da pri snemanju seksualnih prizorov ne bi prihajalo do zlorab, se vpraša, ali bi nekdo – in kdo? – lahko opravljal takšno vlogo v nasilnih dejanjih, ki jih je po svetu vse več. Ne le v številnih vojnah, tudi v miru. Vprašanje je seveda retorično, saj vemo, da so v takih primerih koordinatorji nasilja nasilneži sami …