Za jubilej po rekord

Legendarni Franci Teraž iz Mojstrane, gorski in trail tekač, maratonec, alpinist in gorski reševalec, si je za svojih šestdeset let postavil osebni izziv – na Triglav v manj kot dveh urah. Uspelo mu je.

Mojstrana – Za ta osebni podvig se je Franci Teraž odločil v soboto, 25. junija, na dan državnosti, in ga tudi dosegel. Od Aljaževega doma v Vratih je na vrh Triglava prehodil in pritekel v eni uri, 58 minutah in 37 sekundah. »Res je bilo noro, kar dramatično,« je povedal ob vrnitvi v dolino. Na začetku se mu je zdelo, da je bil tempo kar prehiter in tudi »kriza« je prišla vmes. Je kar vedel, da bo. Najprej se je malo upočasnil s Triglavskih podov do Kredarice, potem še enkrat na poti proti Malemu Triglavu. A je imel ob sebi od začetka do konca poti športne prijatelje. Ves čas sta ga spremljala gorska tekača Luka Kovačič in Tomaž Dolar, ob poti pa gorski reševalci iz Mojstrane. Okrog 14 je bilo vseh skupaj v Francijevi ekipi. »V eni uri in 35 minutah moramo biti na Kredarici, to sem fantoma že takoj povedal.« No, pri Kredarici so imeli kakšno minuto »viška« ...

Franci Teraž se s športom ukvarja od enajstega leta. Najprej je treniral tek na smučeh, kasneje atletiko, ki se ji je pridružil še gorski tek. »Ko sem zmagal na svoji prvi tekmi v Italiji, sem se za gorski tek še bolj navdušil in tekmoval. Udeležil sem se 15 svetovnih prvenstev v gorskih tekih in imam še vedno najboljše, sedmo mesto med Slovenci. Sem pionir gorskega teka v Sloveniji.« S hribi je »gor zrasel«, in že ko je bil star enajst let, jih je, fantine, pokojni Avgust Delavec prvič peljal na Dovški križ. Osvojil je tudi vse tri Rokave in začel plezati. Kot alpinist je preplezal različne smeri doma in v tujini. Skalaško smer v Triglavski severni steni je najhitreje preplezal v eni uri in 48 minutah.

»Že leta 1987 sem od Aljaževega doma na Triglav (čez Prag) prišel v eni uri in 31 minutah, kar je bilo za tiste čase nepojmljivo. In sem čakal, če bo kdo ta čas na tej trasi izboljšal, kar je uspelo Luki Kovačiču in Nejcu Kuharju. Pred približno dvema letoma pa sem začel razmišljati, da bi pri šestdesetih letih poskusil priti gor v času pod dvema urama, kar seveda ni enostavno pri teh letih. Da vidim, če se da. Pa še kost sem dal tem fantinom, da ko bodo oni toliko stari, da bodo poskusili.« Še vedno tekmuje, a zdaj največ na gorskih trailih, predvsem v Italiji. »Šport mi je v zadovoljstvo, veselje, v hribih se vedno nekaj novega dogaja. Gorski tek in gorski trail sta v svetu postala zelo popularna.« Za sobotni podvig se je intenzivno pripravljal od januarja. »Veliko sem kolesaril, hodil po hribih, naredil kar okrog tri tisoč kilometrov. Pred približno dvema tednoma sem sam napravil pot od Aljaževega doma na vrh Triglava, takrat sem imel čas dve uri in šest minut, tako da sem za občutek že vedel. Zdaj, ko je šlo zares, kaj dosti rezerve nisem imel in sem šel na polno.« Nagrada je sledila v dolini z druženjem in pogostitvijo v Aljaževem domu.

Do »hišnih« gora nima daleč, saj živi v zadnji hiši, preden se začne dolina Vrata. Še vedno je gorski reševalec pri Društvu GRS Mojstrana. »Prej sem se veliko ukvarjal z vrhunskim športom, v službi sem bil v Acroniju kot vodovodni inštalater, vzdrževalec. Zdaj sem dve leti upokojen in imam več časa tudi za gorsko reševanje.« Franci Teraž je šestdesetletnico praznoval 19. januarja, a takrat to ni bil pravi letni čas za njegov osebni podvig na Triglav.

Enkrat hitreje, kdaj tudi z bolj umirjenim tempom, saj gresta z ženo Anico praviloma vsako nedeljo kam v hribe. »V zadovoljstvo, veselje, užitek, tako moraš to vzeti.« In s tistim pravim občutkom za gore, ki ga imajo le izkušeni ...