V SDS zbrali podpise, Kovačiču ni uspelo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 1. julij 2022 / 09:07

V SDS proti povečevanju števila ministrstev

Največja opozicijska stranka SDS je v sredo vložila več kot 2500 podpisov, potrebnih za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi, s katerimi želi sedanja koalicija število ministrstev povečati za tri. To pa po besedah poslanca SDS Branka Grimsa pomeni tudi trikrat večje stroške. Grims se je na novinarski konferenci ob vložitvi podpisov skliceval tudi na nedavno anketo Parsifala. »60 odstotkov slovenskih davkoplačevalcev odločno podpira to, da se prepreči povečevanje števila ministrstev v času, ko Slovenija že itak drsi v krizo,« je dejal. V koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica menijo, da želi SDS z vložitvijo podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi zgolj zavlačevati postopek formiranja nove vlade. Za razpis referenduma bodo morali sicer v SDS v 35 dneh zbrati 40.000 podpisov. Rok, v katerem bodo podpise zbirali, mora v sedmih dneh določiti predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki pa bo še prej preverila ustreznost oziroma zakonitosti vložene zahteve. Ker ta rok ne sme sovpadati z obdobjem med 15. julijem in 31. avgustom, bo morala predsednica državnega zbora v skladu z referendumsko zakonodajo začetek zbiranja podpisov določiti s 1. septembrom. V SDS se še zavzemajo, da bi referendum izvedli skupaj z jesenskimi lokalnimi oz. predsedniškimi volitvami, je dejal Grims. Podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o vladi je zbiral tudi aktivist Vili Kovačič, a jih v predpisanih sedmih dneh ni zbral zadosti – le 250. Bo pa zato ustavnemu sodišču predlagal, da do odprave nepravilnosti zadrži izvajanje zakona o vladi in postopke referendumov, saj meni, da je rok sedmih dni za zbiranje podpisov, v katerega so všteti tudi dela prosti dnevi in prazniki, prekratek.

Referenduma o zakonu o RTV Slovenija ne bo

Državni poslanci so v sredo zavrnili predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), po katerih bi odpravili obvezno plačevanje prispevka RTV. Predlagatelji so navedli, naj se gledalci in poslušalci RTVS sami odločijo, ali bodo plačevati prispevek in v kakšni višini. V vladi pa so dejali, da želijo predlagatelji spraviti RTVS v finančno krizo in propad, zato predlog za razpis referenduma vidijo kot nedopusten.

Ustavno sodišče zavrglo Janševo pritožbo

Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Janeza Janše na sklep o zastaranju zadeve Patria, ker da nima pravnega interesa. Kot izhaja iz sklepa, ki ga je Janša v torek objavil na Twitterju, je ustavno sodišče odločilo, da ima zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba, zato Janša neizpodbojno velja za nedolžnega. »Po več kot 15 letih sage o Patrii je slovenska karikatura pravne države končala zadevo z razglasitvijo nedolžnosti,« je ob tem zapisal Janša. V ponovnem sojenju je okrajno sodišče septembra 2015 kazenski pregon v zadevi Patria ustavilo, ker je ocenilo, da je nastopilo absolutno zastaranje. Janša in njegov zagovornik Franci Matoz sta se pritožila na višje sodišče, ker bi po njunem zadeva zastarala šele spomladi 2017, tako da bi lahko Janša v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo. Z njima sta se sicer strinjali tako višje kot pozneje vrhovno sodišče, a sta pritožbi vseeno zavrnili. Višje sodišče je dejalo, da se Janša v svojo škodo ne more pritožiti, vrhovno pa, da v primeru, da bi prišlo do ponovnega sojenja, zadeva do nastopa zastaranja ne bi bila vsebinsko zaključena in se zato za Janšo ne bi spremenilo nič.

Praznovali dan državnosti

V soboto smo praznovali dan državnosti, osrednja državna proslava pa je na predvečer praznika potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je pred tem v predsedniški palači tradicionalno sprejel svojce žrtev vojne za Slovenijo. »Morda noben drug prelomen zgodovinski dosežek ni tako pomemben za našo prihodnost, kot je bila ustanovitev naše države,« je poudaril. »Lahko smo zelo srečni, da imamo v teh razmerah svojo državo, v kateri se odločamo po svoji volji, in da smo članica Evropske unije, v kateri soodločamo po naši skupni volji. V teh razmerah moramo dodatno okrepiti vse elemente državnosti, okrepiti demokracijo, njene institucije in vrednote,« je tudi dejal. »Zelo skrbno moramo paziti, da politična razhajanja ne prerastejo v razkol. To bi nas v primeru težkih odločitev zelo ohromilo,« je dodal.