Še vedno ohranjajo prijateljstvo

Čeprav letos mineva že šestdeset let, odkar so zapustili gimnazijske klopi, se redno srečujejo, ob jubileju pa jih je pozdravil tudi škofjeloški župan Tine Radinja.

Škofja Loka – Medtem ko letošnji maturanti zaključujejo zadnje obveznosti, pa se marsikje srečujejo nekdanji maturantje. Prav posebno je bilo letošnje srečanje škofjeloških maturantov, ki so zrelostni izpit opravili pred šestdesetimi leti, v Sokolskem domu pa jih je minuli petek pozdravil tudi loški župan Tine Radinja.

»Temelj, ki ga predstavljata naša gimnazija in tudi srednješolski center, je res odličen in na tem že vrsto let gradimo Škofjo Loko kot mesto. Naše mesto je zelo kreativno, gospodarstvo je zdravo in s tem lahko razvijamo naprej tudi socialne in družbene sisteme, pri nas pa sta uspešna tudi šport in kultura,« je poudaril župan Radinja in zbranim jubilantom čestital ob jubileju. "Res se mi zdi navdihujoče, da se uspete srečevati dvakrat letno, in želim vam še veliko lepih druženj," je še dodal župan.

Nekdanji maturantje so bili veseli čestitk in spodbudnih besed župana, vsakega do njih pa je predstavil Boris Čajič. Kot je pojasnil, je danes do takratnih dvajsetih maturantov živih še dvanajst sošolcev, jubilejnega srečanja pa se jih je udeležilo deset: Joža Hostnik - Osolnik, Terezija Mrak - Bertoncelj, Marija Peternelj, Jelka Žumer - Vidic, Branko Bergant, Viktor Bizjak, Janko Bračko, Marjan Rus, Boris Čajič in Anton Mesec.

»Spomini na naša gimnazijska leta so še vedno lepi, čeprav se vseh podrobnosti ne spomnim več. Vsa leta sem bil v internatu v Škofji Loki in bili smo res krasna družba,« je povedal Anton Mesec iz Rovt v Selški dolini, ki je nato študiral medicino. "Naj potrdim, da je bil šolski program zelo dober. Po gimnaziji sem moral opraviti sprejemne izpite in naredil sem jih tako rekoč z levo roko," je tudi povedal Anton Mesec, ki je bil nato zdravnik nevrolog in redni profesor na medicinski fakulteti. Čeprav se je preselil v Ljubljano, pa se rad vrača v Škofjo Loko, zlasti pa v domače Rovte, kjer ima počitniško hišo. "Stara resnica, da nam upokojencem zmanjkuje časa, velja tudi zame, saj po malem delam še na svojem strokovnem področju, zanimam se za tuje jezike, najraje pa hodim v naravo. Tako se pogosto vračam domov," je dodal Anton Mesec, ki se rad udeležuje druženj s sošolci. "Vsi, ki smo pri moči, radi hodimo na naša srečanja. Mislim, da bi jih kar pogrešal, če jih ne bi bilo," je še povedal Anton Mesec.