Kmetija odprtih rok

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gorje / / 16:18

Na ekološki kmetiji Vrh okusov v Zgornjih Gorjah, kjer med drugim pridelujejo maline, robide, aronijo, zelišča in vrtnine, so predstavili novitete v okviru projekta Zelpod.

Zgornje Gorje – Ekološko kmetijo Vrt okusov, ki je vpeta v naravne terase med Pokljuko in Bledom, je pred petimi leti ustanovila Mateja Reš z družino, ko so se v želji po lastni hiši z vrtom iz Radovljice preselili v Zgornje Gorje. Hkrati s hišo so kupili tudi kmetijsko zemljišče, ki danes predstavlja kompleksen sonaraven »organizem«, ki služil kot vir hrane za lastne potrebe, prodajo in predelavo, hkrati pa tudi kot izobraževalni poligon za lokalno skupnost in širše. »Naša kmetija je kmetija odprtih rok, tu so dobrodošli vsi, ki bi se želeli kaj novega naučiti in se seznaniti z naravnim sobivanjem,« je pojasnila Mateja Reš in dodala, da so zapriseženi varstvu narave. V celoti delujejo sonaravno, ekološko, po načelu čim manjšega časovnega vložka, pri čemer so se najbolj izkazala permakulturna načela z zastiranjem površin namesto pletja.

Vrt okusov je tudi edina kmetija na Gorenjskem, ki je vključena v projekt Zelpod, kjer skušajo implementirati napredna znanja ekosistemskih rešitev kot način prilagajanja podnebnim spremembam. »Z uvajanjem ekosistemskih rešitev bodo kmetije lažje sledile podnebnim spremembam, kot so dolgotrajna sušna obdobja, obdobja močnih padavin in nalivov ter toče,« je dejala Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, vodilnega partnerja projekta. Pri Reševih so že uvedli nekatere ekosistemske rešitve, med drugim so postavili gomilasto gredo, na njivi ustvarili grebene in jih posadili s sadikami sladkega pelina, ki so ga kasneje poželi, ga destilirali in tako pridobili eterično olje in hidrolat.

V okviru projekta so del površine namenili za postavitev naravnega zbiralnika vode, ki bo služil za namakanje. Ana Vovk z Inštituta za promocijo varstva okolja je ob tej priložnosti prikazala način postavitve vodnega zadrževalnika s podpornimi travnimi muldami in možnosti naravnega tesnjenja dna za zadrževanje vode. Kot je povedala, so vodni zadrževalniki pristop prilagajanja podnebnim spremembam, saj z njimi lahko zadržimo padavinsko vodo in jo ponovno uporabimo za potrebe samooskrbe.

Jožica Kapun Maršik iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije –Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota je predstavila še ekonomiko kmetije z uvajanjem novih produktov, kjer je pojasnila, na kakšen način izboljšati ekonomiko na malih kmetijah v času podnebnih sprememb.