Jurij Vincenc Pezdič in agnosticizem

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (95)

Zaradi preveč samosvojih pogledov na vero so bili včasih duhovniki tudi »odrinjeni na stran«. Med njimi je posebno zanimiv teolog Jurij Vincenc Pezdič (tudi Pesdizh), ki se je rodil 13. aprila 1750 v Radovljici. V Salzburgu je študiral bogoslovje in civilno pravo. Leta 1776 je bil posvečen, nato pa je služboval po Kranjskem in Štajerskem. Kljub govorniškim in drugim sposobnostim zaradi »nezglednega« življenja ni dobil samostojne župnije. Njegovo stališče je namreč v praksi pomenilo agnosticizem.

V polemični razpravi, objavljeni leta 1773 v Salzburgu, je Pezdič zagovarjal probabilizem, to je skeptičen (dvomeč) način mišljenja, da ni nikakršnega zanesljivega in dokončnega védenja, ker vsako védenje vsebuje določeno stopnjo verjetnosti. To je stališče agnosticizma. Gre za filozofski nauk, da se je dovoljeno ravnati po resno utemeljenem mnenju, čeprav je nasprotno mnenje bolj verjetno. Agnosticizem je filozofsko stališče, da je resničnost nekaterih trditev, zlasti teoloških trditev o obstoju boga, bogov ali božanstev, bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati. Agnosticizem je enako zadržan tudi do ateizma, to je trditve o neobstoju boga.

Na splošno za agnosticizem velja, da ne pristaja na absolutne resnice in trenutno znanstveno nedokazljive trditve, kar pa ne pomeni, da ne dopušča možnosti, da se te trditve v prihodnosti izkažejo za pravilne. Agnosticizem je nasproten dogmatičnemu prepričanju o obstoju boga in je po drugi strani tudi nasprotje materialistični tezi o zanesljivih spoznanjih o materialnem svetu.

Izraz agnosticizem in soroden izraz agnostik je leta 1869 skoval angleški biolog, Darwinov prijatelj in njegov goreči zagovornik ter popularizator znanosti Thomas Henry Huxley. V širšem pomenu se uporablja za tiste, ki so neprepričani ali pa nezavezani glede verskih resnic, denimo o obstoju božanskega.

V pozitivnem smislu je agnosticizem stališče, da je treba pri znanstvenem raziskovanju poslušati samo glas razuma, medtem ko v negativnem smislu pomeni omejevanje zanesljivega spoznanja samo na tisto, kar je pozitivno dano v čutni zaznavi in kar se lahko empirično preveri.

V najširšem smislu je agnosticizem torej celotni empirizem in pozitivizem, kamor sodijo znanstveniki, kot so August Comte, Charles Darwin, Herbert Spencer in mnogi drugi. Lahko vključuje sodobno logiko, katere predstavnik je med drugim tudi Wittgenstein, saj zavrača vsako metafiziko in se opira na trenutno znanstveno preverljive temelje.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

10. 4. 1004 je kancler Egilbert overovil listino, s katero je gospod Henrik, kralj po milosti božji, podaril sabionskemu škofu Albuinu posestvo Bled.

V Cerkljah na Gorenjskem se je 10. 4. 1825 rodil duhovnik in šolnik Janez Globočnik. V letih 1848–1861 je bil ravnatelj in katehet glavne šole v Kranju.

Na Sovodnju se je 12. 4. 1821 rodil kipar Franc Ksaver Zajec. Bil je prvi slovenski akademsko šolani kipar. V letih 1847–1848 je bil na akademiji na Dunaju, 1851–1852 v Münchnu.

V Grgarju se je 14. 4. 1913 rodil pesnik, dramatik, pripovednik, prevajalec in kritik Matej Bor (pravo ime Vladimir Pavšič). Po vojni je živel v Radovljici.