Poginila je vsa populacija rib v dolžini od dva do tri kilometre od točke izliva fekalij v vodotok. / Foto: PGD Moste

Znova pogin rib v Pšati

Človeška malomarnost je znova povzročila onesnaženje Pšate in pogin rib. Sanacija onesnaženega odseka bi lahko trajala tudi več let.

Suhadole – V ponedeljek zvečer so krajani Suhadol opazili, da je reka Pšata onesnažena, v njej pa so poginule ribe. V intervenciji so sodelovali gasilci prostovoljnih gasilskih društev iz Most, Kamnika in Mengša ter mobilni ekološki laboratorij ELME, na kraju dogodka pa so bili tudi ribiči Ribiške družine Bistrica Domžale.

Gasilci PGD Moste so vir onesnaženja našli v naselju nasproti OŠ Komenda Moste in Vrtca Mehurčki. "Razlog onesnaženja pa je bila zamašena kanalizacija cev (cev naj bi se zamašila zaradi tekstilnih odpadkov v kanalizaciji) in je tako celotna kanalizacijska odplaka na tem delu odtekala v strugo Pšate," so zapisali v PGD Moste. Kot so sporočili z uprave za zaščito in reševanje, je dežurni delavec Komunalnega podjetja Kamnik zasilno odpravil napako in ročno sprostil kanalizacijske vode.

Kakšna je škoda oziroma koliko rib je poginilo, bo znano v teh dneh. "Ocenjujemo, da je poginilo vse v dolžini od dveh do treh kilometrov. Več bomo vedeli, ko bomo poginule ribe prešteli po vrstah in ocenili škodo," nam je v torek povedal predsednik ribiške družine Bojan Križnik, ki je napovedal prijavo tudi na pristojni inšpektorat, a dodal, da je ukrepanje na državni ravni prepočasno. Kršitelji tako ostajajo nekaznovani.

Da se ponovno vzpostavi prvotno stanje, lahko v primeru množičnega pogina rib traja tudi več kot tri leta. "A vse je odvisno od posameznega primera. Ribe bi lahko sicer ponovno naselili takoj, ko je nevarnost kontaminacije mimo, a če je celoten ekosistem na območju porušen in riba nima česa jesti, nismo s tem dosegli ničesar," pojasnjuje Križnik.

Pšata je bila tudi v preteklosti večkrat onesnažena oziroma je prišlo do pogina rib. Zaradi nizkega vodostaja v poletnih mesecih zaradi namakanja tudi presahne. Kot pravi Križnik, so onesnaževalci tudi kmetje, ki v reki čistijo cisterne, prav tako na celotnem vodotoku še ni urejena kanalizacija, tako da se fekalne vode iz nekaterih hiš še vedno stekajo v reko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 26. junij 2007 / 07:00

S koraki bliže soncu

V začetku junija je bil v organizaciji OŠ Poldeta Stražišarja pod vodstvom ravnatelja Alena Kofola na Jesenicah dobrodelni koncert. Prireditev je bila bolj kot zbiranju denarja namenjena predvsem z...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Na Voglu zadovoljni z obiskom

Ukanc - Na bohinjskem visokogorskem smučišču Vogel, ki je letos izboljšal svojo ponudbo z dvema novima štirisedežnicama, so odprte vse proge razen Žagarjevega grabna. Smuka se je...

Zanimivosti / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Novice iz domačih krajev

Tokrat smo obiskali Franca in Albino Selak z Dolenje Dobrave, ki sta na Gorenjski glas naročena že vse od izhajanja. "Le ob selitvi sva bila nekaj mesecev brez Glasa, potem pa sv...

Kranj / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Prehrana tudi za dijake

Decembra so koalicijski poslanci vložili v parlamentarni postopek zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, s čimer želijo doseči, da bi bila prehrana dijakov urejena sistemsko.

Kultura / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Domači slikarji v graščini

Spodnje Duplje - Ob kulturnem prazniku so odprli v galeriji Graščine Duplje drugo pregledno razstavo likovnih ustvarjalcev iz občine Naklo. Ustvarjalnost domačih likovnikov je po...

Splošno / petek, 15. februar 2008 / 07:00

Spoštovane bralke in bralci Deželnih novic!

Občina Radovljica je izdajateljska opravila za Deželne novice zaupala Gorenjskemu glasu. Pred vami je prva številka v Glasovi izvedbi, vsebinsko in oblikovno nekoliko drugačna od prejšnjih.