Pet zrcal časa

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 17. junij 2022 / 16:35

V Prešernovem gledališču so predstavili repertoar za sezono 2022/2023. Pet premier, štiri režiserke, tri avtorice besedil in žanrsko raznolik pogled na čas,
v katerem živimo. Na sporedu tudi gostujoče predstave in privlačen abonma za mlajše občinstvo.

Medtem ko se letošnja sezona zaključuje z jagodami na torti, z odmevnim gostovanjem v tujini predvsem pa z veliko nagrado nedavnega Borštnikovega srečanja, ki jo je v Kranj prinesla ekipa predstave Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija, v Prešernovem gledališču že predstavljajo repertoar nove sezone in vabijo k vpisu v abonmaje. »K sodelovanju sem se odločil povabiti režiserke in režiserje v najboljši formi, tiste, ki trenutno najbolj odločno, jasno in glasno zaznamujejo slovenski in evropski gledališki prostor. Skupaj smo izbrali dramske predloge in koncepte, ki jih izzivajo in nagovarjajo. Prepričan sem, da bodo v dialogu med režijo, avtorskimi ekipami, ansamblom Prešernovega gledališča in gostujočimi igralci ta besedila in koncepti zazveneli v vseh svojih potencialih. Sezono, ki je pred nami, nestrpno pričakujem in se veselim prav vsake od premier,« je k svoji prvi sezoni, ki jo je s sodelavci oblikoval v Kranju, povedal direktor in umetniški vodja Prešernovega gledališča Jure Novak.

Sezono bo odprla proletarska komedija Vse zastonj! Vse zastonj! mojstra commedie dell'arte Daria Foja. Besedilo, ki je bilo napisano v sedemdesetih letih kot odgovor na skokovito inflacijo, je ob neustavljivem valu podražitev, ki smo jim priča, žal znova nadvse aktualno, kar je poudarila tudi režiserka Ajda Valcl: »Obubožan delavski razred se dvigne v vsesplošno stavko na način, da gospodinje in žene delavcev v trgovinah v znak protesta nočejo (tudi ne zmorejo) več plačati osnovnih živil. Množična kraja je hkrati radikalen izraz državljanske nepokorščine in začrta konkreten upor zoper sistem.« Ena izstopajočih režiserk mlajše generacije dodaja, da je avtor poleg aktualnosti v besedilu enako močno osredotočen tudi na komedijo. Fo zna zabavati ljudi in tako bo tudi tokrat.

Druga septembrska premiera, ta je že v procesu vaj, bo drama Zaprta študija (New Costructive Ethics) ruskega avtorja Ivana Viripajeva, ki jo režira Nina Rajić Kranjac, ena vodilnih slovenskih režiserk ta čas. Besedilo nas postavlja pred vprašanje, kako v aktualnem svetu ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, ostati etičen. Trije protagonisti – znanstveniki odgovarjajo na znanstveno anketo. »Drama opozarja na šibkost znanstvenikov, ker jih ulovi v past, da je prepad med njihovo javno in zasebno podobo prevelik: njihova osebna prepričanja so velikokrat v neskladju s tem, kar jim nalaga znanost, sami ne verjamejo temu, kar morajo javno zagovarjati,« pojasnjuje režiserka.

Decembra sledi tretja premiera sezone, dramatizacija avtobiografskega romana Da me je strah? pesnice, pisateljice, novinarke in humanitarke Maruše Krese. »Zgodba, ki poudarja izrazito osebni in velikokrat kritičen pogled na vojno, brezkompromisno zavrta v samo srčiko mita o vojni kot naravnem stanju sveta,« opozarja avtorica dramatizacije Simona Hamer. Režirala jo bo srbska režiserka Anđelka Nikolić, ki je o delu Maruše Krese med drugim zapisala: »Oblika tega (avto)biografskega romana je zelo preprosta, saj je pravzaprav sestavljen iz treh monologov dveh generacij – mame in očeta Maruše Krese (partizana in pozneje funkcionarja SFRJ) in nje same, ki je preživela razpad te države in se pri odpravljanju njegovih bolečih posledic tudi sama zelo angažirala.«

Marca v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj načrtujejo premiero predstave Deževen dan v Gurlitschu. Besedilo nastaja pod peresom večkrat nagrajenega dramatika Milana Ramšaka Markovića, režiral pa ga bo Sebastijan Horvat. Drama govori o poročenem paru v poznih tridesetih, ki živi udobno življenje v predmestju Celovca. Poleg tega, da zakonca skrbijo krize, kot so nova vojna v Evropi, povečevanje družbene neenakosti in podnebne spremembe, so njuna edina resna težava in življenjski izziv neuspešni poskusi, da bi dobila otroka. V zgodbo o Petru in Ingrid vstopimo na dan, ko odkrijeta, da je izginila dragocena ogrlica, ki ima poleg materialne tudi veliko čustveno vrednost, saj jo je Ingrid dobila od svoje pratete, znane avstrijske povojne feministične pisateljice. »To je izhodišče drame, ki se ukvarja s temeljnim postulatom našega sveta, zasebno lastnino. Ta je sveta in nihče nam je ne sme vzeti,« še doda Horvat.

Tudi zadnja premiera sezone bo koprodukcija in bo nastala v sodelovanju z Zavodom Bunker. Avtorski projekt z naslovom Zadnji Hamlet nastaja pod taktirko vsestranske mlade gledališke ustvarjalke Lee Kukovičič. Kot je v odsotnosti režiserke, ki ta čas deluje v Pragi, povedala Alma Selimović, gre za drugi del trilogije o svetovnem umetniškem gibanju za reševanje moških iz patriarhata Speak the pain movement, ki z umetnostjo prispeva k preoblikovanju družbe, kakršno poznamo. V Sloveniji je bilo ustvarjenih 23 produkcij Hamleta; v to število niso vštete študentske produkcije. Kot je zapisala Lea Kukovičič: »Ukvarjali se bomo z deli Hamletovega besedila, ki obravnavajo njegovo bolečino in našo bolečino, Hamletovo ljubezen in našo ljubezen ter Hamletove patriarhalne dolžnosti, pred katerimi ga bomo reševali.«

V redno abonmajsko ponudbo so umestili še vrhunske Usedline Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Žige Divjaka in posebej za Kranj prirejeno interaktivno predstavo Zelda Varje Hrvatin in Slovenskega mladinskega gledališča. Vpis v abonmaje je že v teku.