Profesoričinih osemdeset

Besedilo: Janez Kuhar
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 15. junij 2022 / 09:08

Marjeta Ekar je svet zagledala v času najhujših grozodejstev vojne vihre druge svetovne vojne v Radovljici, ki ni obšla njihove družine in tudi ne bližnjega sorodstva. Vedno pravi, da se je rodila in živela v najlepšem kraju na Gorenjskem, v predelu sveta med Karavankami in Julijskimi Alpami, ob naravno privlačnem sotočju rek Save Bohinjke in Dolinke.

Slavljenka se je rodila 10. maja 1942, kar je tudi dan rojstva velikega slovenskega literata Ivana Cankarja. Že v otroštvu sta izstopala njena delavnost in hotenje po znanju. Vsa ta znamenja marljivosti s šolskimi uspehi v osnovni šoli so ji omogočila pot in vpis na kranjsko gimnazijo. Po maturi je še z večjo vnemo nadaljevala in opravila študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je v šestdesetih letih diplomirala iz nemškega in angleškega jezika. Že kot mlada profesorica se je izpostavila in postala odlična strokovna in delovno vztrajna učiteljica tujih jezikov. Znanja in dopolnjevanja si je dodatno redno pridobivala na enoletnem študiju v Veliki Britaniji in na podiplomskih oblikah dodatnega izpopolnjevanja na univerzah v Berlinu, Heidelbergu, Oxfordu, Barceloni in Rigi. Ob teh aktivnosti je postala članica številnih strokovnih evropskih, mednarodnih združenj na področju lingvistike in izobraževanja. Poučevala je v Šolskem centru Iskra Kranj in na Gimnaziji Kranj, nato se je zaposlila na Univerzi Maribor, na Fakulteti za organizacijske vede, kjer je pridobila habilitacijo in bila izvoljena na mesto predavateljice tujega jezika. Sedaj Marjeta Ekar živi v Kranju.

Bila je in je še skrbna, tudi zahtevna družinska mati treh otrok, ki so bili in so delavni in so tudi uspešno opravili univerzitetni študij, si ustvarili družine, dom in s šestimi vnuki povečali družinsko okolje in veselje jubilantke Marjete. Velikokrat se je zastavilo vprašanje, od kod profesorici Marjeti toliko energije in volje, ki jo namenja tudi kulturnim dogodkom, domačemu in svetovnemu popotništvu pa tudi obiskovanju planinskega sveta v vseh letnih časih. S soprogom alpinistom, smučarjem, gorskim reševalcem … Francem Ekarjem pa je kar nekajkrat premagala klasične plezalne smeri v Triglavski severni steni, Jalovcu, Grintovcih. Doživela je tudi kar nekaj turnosmučarskih spustov s tritisočakov, nedvomno pa je spoštovana profesorica največ moči, zdravja in energije ter zadovoljstva dobila in ohranila prav v svetu miru, tišine in tajnah čistega brezkompromisnega gorskega sveta, v katerega se še vedno najraje vrača. In to je tudi dokaz, da je spoštovana, cenjena učiteljica, tudi učiteljica v smislu kako ohraniti pokončnost, dinamičnost, strpnost, ohranjati družinsko toplino z zdravim duhom, prijaznostjo in večnim veseljem do življenja.