Škofjeloška ekološka "gverila"

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / nedelja, 12. junij 2022 / 14:14

Zavod Tri, zavod za trajnostne skupnostne prakse, je v Škofji Loki pripravil dve delavnici izdelovanja tako imenovanih semenskih bomb, v katerih so semena travniških cvetočih rastlin za znova bolj pisane zelene oaze v mestih.

Škofja Loka – Na delavnici izdelovanja semenskih bomb je vsak lahko izdelal blatne "kolačke", narejene iz zemlje in gline v prahu, ki so jih obogatili s semeni travniških cvetočih rastlin. Udeleženci so tako pripravljene semenske bombe odnesli domov z navodilom, naj jih podtaknejo v prazna rastlinska korita, na zapuščena gradbišča, v razpoke v betonu ali asfaltu. "Tako bodo poskrbeli za majhne cvetlične oaze za žuželke opraševalke, ki so zelo pomembne, saj bomo brez njih ostali brez hrane ali pa bomo morali opraševati sami," je opozorila Nina Arnuš iz Zavoda Tri.

Nekatere semenske bombe so po besedah Nine Arnuš napolnili s semeni senenega drobirja s travnika s Sv. Ožbolta, tako da bo presenečenje, kaj bo zraslo. "Kar raste na Ožboltu, naj bi tudi tukaj." V druge pa so "podtaknili" kupljena semena travniških cvetličnih mešanic. Tako upajo, da bodo spet vrnili biodiverziteto na škofjeloške travnike, ki so marsikje ta čas precej osiromašeni. "Pisani travniki izginjajo zaradi intenzivne travniške vzgoje oziroma silaže, tako da so ostale samo 'zelene puščave'," je opozorila in dodala, da se v zadnjem času miselnost nekoliko spreminja s popularizacijo senenega mleka. "Najboljše pa bi bilo, če bi se vrnili šestdeset let nazaj, ko so travnike pokosili enkrat do dvakrat na sezono ter pustili, da se posuši. Vmes je odpadlo seme in travnik se je na novo zarasel." Podtikanje semenskih bomb po mestu je označila za neke vrste gverilske akcije, ki pa nimajo namena uničevati, ampak ponovno vračati življenje na mestne travnike. Udeleženke so se pošalile, da bi mogoče semenske bombe lahko podtaknili tudi sosedom z najbolj urejenimi tratami. "V tujini recimo v take semenske bombe dodajajo celo semena solate, to je potem neke vrste urbano vrtnarjenje. A pri nas, kjer prevladuje podeželje, po tem ni potrebe," je pojasnila Nina Arnuš in priznala, da po takih "gverilskih" akcijah z zanimanjem spremljajo, kako hitro začnejo semena kaliti.

Delavnice so potekale v Mačjem dolu, ki ga vodi Monika Koprivnikar, tudi predsednica društva Žverce. Poudarila je, da je njihov cilj ohranjati oziroma ponovno vzpostavljati biodiverziteto na travnikih, saj veliko različnih rastlinskih vrst pomeni tudi veliko živalskih vrst. "Zavedamo se pomena čebel in metuljev, pozabljamo pa, da so pomembni tudi celotni razvojni cikli teh živali, od ličinke do bube in odrasle živali." Poleg tega za opraševanje niso pomembne zgolj čebele, ampak tudi številne druge žuželke in živalce. "Tudi to, da se osredotočaš na ohranjanje zgolj ene vrste opraševalk, pomeni manjšo biodiverziteto." Zato jo žalosti, da pri nas na nepokošene travnike še vedno gledamo kot na neurejeno okolje. "Spremeniti bi morali privzgojeno in škodljivo estetiko, ki veleva, da je treba kositi skoraj vsak teden. Ljudje bi morali nepokošene travnike sprejeti kot nekaj nujnega, potrebnega, koristnega. Naravno bi moralo biti lepo."