Plečnik na starih fotografijah

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / / 06:48

V prostorih Občine Kamnik je na ogled razstava starih fotografij Plečnikovih del, ki jih je v prvi polovici prejšnjega stoletja posnel Peter Naglič iz Šmarce.

Kamnik – Razstavo, ki nosi naslov Plečnikova dela skozi objektiv fotografa Petra Nagliča, je pripravil Nagličev vnuk Matjaž Šporar, ki zadnja leta zgledno, tudi s takšnimi razstavami, skrbi za bogato dedovo zapuščino.

S tokratno razstavo tudi na občini želijo opozoriti, da je letošnje leto posvečeno častitljivi obletnici rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957), od njegovega rojstva je minilo že 150 let. Med fotografom Nagličem in enajst let starejšim arhitektom Plečnikom na videz ni nič skupnega, čeprav ju povezujejo določena naključja in v nekaterih vidikih tudi vsebinske podobnosti. A po zaslugi Petra Nagliča zdaj vemo, kako so nekatere največje Plečnikove umetnine nastajale, saj je Naglič s fotoaparatom v roki mojstru sledil na gradbiščih in iz lastnega veselja dokumentiral različne faze gradenj.

»Fotograf Peter Naglič se je rodil v Šmarci pri Kamniku, v družini, ki se je že dve generaciji ukvarjala s ščetarsko obrtjo. Kasneje se je tudi sam aktivno vključil v družinsko podjetje. Zanimalo ga je vse, kar je dišalo po tehniki, predvsem pa je bila njegov največji hobi in strast fotografija, ki ji je nedvomno posvetil največ svojega prostega časa. Ker mu je osnovno preživetje zagotavljalo ščetarstvo, se je fotografiji lahko posvetil s svojo dušo. V svojem zgodnjem obdobju se je bolj posvečal portretni fotografiji, na podstrešju domače hiše si je uredil celo atelje s stekleno streho. V to obdobje spada tudi krajinska fotografija, ko je v objektiv ujel predvsem kraje in vedute kamniške okolice ter zabeležil svoje planinske izlete na Krvavec, Veliko planino, Kamniško sedlo, Jezersko, Škrlatico, Golico ... Poleg spremljanja gradbene prenove Ljubljane v 30. letih 20. stoletja je Naglič navdušeno obiskoval Plečnikova gradbišča ter njegove arhitekturne dosežke vestno beležil na fotografski film že med samim nastajanjem,« je svojega deda predstavil Matjaž Šporar, ki vodi tudi Društvo Peter Naglič Šmarca. Kot je še povedal, so prav za to razstavo del Nagličevih fotografij kolorirali, prav vse pa imajo veliko dokumentarno vrednost.

V času od leta 1932 do leta 1935 so najstarejši in najštevilnejši posnetki dograjevanja in urejanja struge Ljubljanice. Enkratne posnetke Čevljarskega mostu s celostno osrednjo podporo v strugi brez vode je posnel leta 1934. Na Ljubljanski grad so ga vezali spomini služenja vojaškega roka že med prvo svetovno vojno. Leta 1934 pa je začel dokumentirati zemeljska dela, odkopavanje starih utrdb, sajenje dreves in gradnjo razglednih teras na Šancah, ki jih je nazadnje posnel še leta 1939. Leta 1935 je posnel začetek gradnje baldahina s stebri, modulacije terena, sajenje dreves ter kongresno prireditev na Stadionu. Gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice je spremljal med letoma 1937 in 1940. Gradnjo prizidka ob cerkvi sv. Jerneja v Šiški je posnel leta 1936, leto kasneje pa je z istega stojišča posnel še končani prizidek z obodno stebrno lopo. Cerkev sv. Frančiška v Šiški je posnel istega leta, najprej zunanjost, leto kasneje pa še njeno notranjost. Zanimivo je njegovo zavzeto in dosledno spremljanje gradnje Baragovega semenišča, ki je potekalo od leta 1938 do leta 1940. Navdušila ga je tudi Plečnikova gradnja Žal; o tem je ohranjenih več kot dvajset posnetkov, dokumentiral pa je tudi gradnjo Plečnikovega dvorca v Kamniški Bistrici.

Razstava bo na ogled do začetka julija.