Največ diskriminacije pri zaposlovanju in delu

Zagovornik načela enakosti pri Pahorju

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je ta teden predsedniku republike Borutu Pahorju predstavil letno poročilo za leto 2021, peto od ustanovitve tega državnega organa. Lobnik je poudaril, da je bilo med obravnavanimi primeri domnevne diskriminacije v letu 2021 največ zadev s področja zaposlovanja in dela, dostopa do dobrin in storitev in socialnih pravic. Tudi lani je delovanje organa zaznamovala epidemija covida-19 in različni pogledi ljudi na ustreznost ukrepov na tem področju. Opravil je več ocen diskriminatornosti predpisov in izdal več priporočil za izboljšanje položaja skupin in posameznikov z določenimi osebnimi okoliščinami, ki bi lahko bili zaradi ukrepov deležni diskriminatorne obravnave. Predsednik Pahor je izrazil zadovoljstvo, da je zagovornik načela enakosti postal institucija, ki pomembno prispeva k družbi enakih možnosti. Po Pahorjevih besedah je zagovornik z vestnim in raznovrstnim delom tudi na področju raziskovanja in ozaveščanja postal prepoznaven organ, ki ga ljudje spoštujejo in v javnosti uživa velik ugled.

Vztrajajo pri stavkovnih zahtevah

Novinarski sindikati na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) so v ponedeljek sporočili, da stavkovne zahteve, ki so jih podali na opozorilni stavki 23. maja, do postavljenega roka (30. maj) niso bile izpolnjene, zato bodo s stavko vztrajali. Predsednica stavkovnega odbora Helena Milinković je spomnila, da so njihove stavkovne zahteve novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, vzpostavitev socialnega dialoga, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač v zavodu. Zahtevajo tudi, da je stavka plačana. Če zahteve ne bodo uresničene, zahtevajo odstop generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, odgovorne urednice informativnega programa televizije Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije v MMC Igorja Pirkoviča in predsednika programskega sveta zavoda Petra Gregorčiča. Vodji pogajalskih skupin sta sicer pred tednom dni podpisala poslovnik o vodenju pogajanj o stavkovnih zahtevah, prvi krog pogajanj pa bo na vrsti danes.

Po poljih raztrosili sadro, ne apna

Policija preiskuje okoliščine nedovoljenega odlaganja več kot petsto ton sadre na kmetijskih zemljiščih na Koroškem. Kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja so do zdaj osumljene štiri fizične in dve pravni osebi, so sporočili s Policijske uprave (PU) Celje. V obsežni kriminalistični preiskavi so doslej ugotovili, da so osumljenci v sostorilstvu vsaj od konca leta 2021 in v začetku leta 2022 na območju Koroške na izključno kmetijska zemljišča v lasti kmetov odložili sadro pod pretvezo, da gre za apno za apnenje oziroma nevtralizacijo tal, dejansko pa je šlo za kalcijev sulfat, katerega bistvena značilnost je čezmerna vsebnost svinca, tudi do 40-krat več, kot je to dovoljeno. Da so koroški kmetje po svojih njivah in travnikih raztrosili belo snov, za katero so misli, da je apno, a se je kasneje izkazalo, da gre za industrijsko sadro, je že konec marca prvi poročal časnik Večer.

Triletnike povabili na odvzem krvi

V Zgornji Mežiški dolini so znova povabili otroke na odvzeme krvi za določitev vsebnosti svinca v krvi. Odvzemi in analize vzorcev krvi triletnikov sodijo v program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, ki je obremenjena s težkimi kovinami zaradi ostankov rudarjenja v mežiškem rudniku svinca in cinka ter z vplivi s svincem povezane industrije. Država se je sanacije doline lotila sistemsko in konec leta 2007 sprejela odlok, v katerem je kot cilj določila med drugim tudi znižanje vrednosti svinca v krvi otrok pod 100 mikrogramov na liter krvi v vsaj 95 odstotkih primerov, poroča STA. Ob objavi lanskih rezultatov analiz odvzetih vzorcev krvi triletnikov so navedli, da so zastavljenemu cilju zelo blizu.

Obilna letina češenj <br />v Goriških brdih

Ta konec tedna se v Goriških brdih začenja praznik češenj. Ob tem so tamkajšnji kmetje napovedali dobro letino. »Letošnja letina češenj je popolno nasprotje lanske, je količinsko močna in suha, češnje so obrodile nadpovprečno dobro,« je po poročanju STA dejal sadjar Matej Drnovšček. Močan veter je sicer zadnji konec tedna precej poškodoval že zrele češnje, na tiste, ki so (bodo) dozorele v tem tednu, pa ni vplival. Drnovšček pričakuje, da bodo sadjarji letos nabrali okrog deset ton češenj na hektar sadovnjakov. Cene za kilogram češenj pri sadjarjih v Goriških brdih dosegajo od pet do šest evrov.