Najbolj ogroženi so otroci

Predstavili so najnovejše rezultate meritev za športnovzgojni karton. So boljši kot lani, še vedno pa slabši kot pred epidemijo. Bolj so se izboljšali fantje kot dekleta.

Ljubljana – Dogodek je organiziral STAklub Slovenske tiskovne agencije v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani, potekal pa je pod naslovom To se zgodi, ko otroci obsedijo.

Gibljivost še nazadovala

V meritvah športnovzgojnega kartona so sodelovale vse slovenske osnovne šole, analizirali so približno petdeset odstotkov vseh letošnjih rezultatov. »Prvi rezultati kažejo, da je bilo to leto boljše kot leti, ko smo bili priča zaprtju šol in ki sta bili z vidika gibalnega razvoja otrok katastrofalni. Razlike so med fanti in dekleti. Očitno je, da so dekleta veliko bolj odvisna od šolskega prostora. Pri fantih je prišlo do skoraj polovične ponovne pridobitve gibalne učinkovitosti, medtem ko dekleta niso izboljšale svojih sposobnosti za več kot tretjino v primerjavi s časom pred covidom-19. Predvidevamo, da bomo potrebovali vsaj desetletje, da bomo na ravni pred korono, če bomo začeli delati nekaj dodatnega, torej vpeljevali nove športne programe, povečevali količino gibanja v šoli. Na naraven način se stvari ne bodo izboljšale.« Dodal je, da ga je presenetilo, da je gibljivost otrok tista, ki je edina še naprej nazadovala, vse druge (hitrost, vzdržljivost, moč) pa so se v primerjavi z letom 2021 malo izboljšale. »Slabe gibalne sposobnosti vplivajo na počasnost v zaznavanju, pisanju, branju. To je zelo velika težava, ki lahko pripelje do enega najslabših uspehov otrok v šoli,« je še povedal Starc. Kar se tiče debelosti, je od lani nekoliko bolje, še vedno pa je otrok, ki se srečujejo z debelostjo, nekaj tisoč, kar je za Slovenijo veliko.

Potrebni sistemski ukrepi

Po besedah profesorja na ljubljanski Fakulteti za šport in vodje raziskovalne skupine SLOfit Gregorja Juraka imamo po trenutno zbranih rezultatih tri ključna sporočila: da se šole ne smejo zapreti, da otroci sami in njihovi starši ne bodo zmogli pripeljati otroke na ustrezno telesno zmogljivost, zato nujno potrebujemo sistemske ukrepe, in da nujno potrebujemo medgeneracijsko solidarnost. »Ta hip so naši otroci najbolj ogroženi. Izgubljamo konkurenčno prednost, ki smo jo v odnosu do drugih evropskih držav imeli v preteklosti. Točka kognitivnega razvoja otrok je tista, ki bi jo morali dojeti tudi naši odločevalci. Pozivamo k takojšnji ponovni uvedbi programa Zdrav življenjski slog za prehoden čas ter k pripravi zakonskih podlag in sredstev za dodatno strokovno vodeno uro predmeta šport v osnovnih šolah vsak dan. Spremeniti je treba tudi vrsto drugih paradigem, kar pomeni tudi dejavno poučevanje pri drugih šolskih predmetih, sistemska umestitev gibalnega odmora, da srednješolci s poukom začnejo kasneje, sprememba prostorov znotraj in zunaj šole za prijaznejše poučevanje ...« Na novinarski konferenci je sodeloval tudi Francisco B. Ortega, ki že leta raziskuje vpliv športa na možgane. Pojasnil je, da vpliva na kognitivne sposobnosti, učni uspeh otrok, povezan je tudi z daljšo življenjsko dobo in zmanjšanjem tveganja za razvoj določenih bolezni.

Načrtujejo, da bodo imeli celotne rezultate meritev športnovzgojnega kartona obdelane v enem mesecu, ne pričakujejo pa zelo drugačne slike. »Upam, da bodo odločevalci tokrat prisluhnili. V preteklih dveh letih ni bil sprejet noben ukrep, ki bi otrokom omogočal več gibanja. Sredstva za prostočasno športno vzgojo otrok so upadala. Otroci so največje žrtve te pandemije. Največ smo jim vzeli,« poudarja Starc.

Izkušnje šole

Slabše rezultate meritev športnovzgojnega kartona ugotavljajo tudi na Gorenjskem. Duša Jazbec, učiteljica športa na OŠ Simona Jenka Kranj, je povedala: »Analize letošnjih rezultatov testiranja za športnovzgojni karton še nimamo. Po samem testiranju pa sodim, da so slabši, kot so bili pred covidom-19. Predvsem se pozna pri vzdržljivosti, koordinaciji in hitrosti. Predlagamo, da se na šolah uvede več športa – vsak dan ena ura, da se nivo sposobnosti dvigne. Šola je v vseh pogledih osnovna celica. Ne bi se več smelo postopati tako, kot se je v dveh letih, ko so bile šole veliko časa zaprte.« Pritrdila ji je tudi Alenka Pirc, prav tako učiteljica športa na OŠ Simona Jenka Kranj, in poleg pomena gibanja opozorila tudi na pomen prehrane.