Kolesarsko mesto

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / nedelja, 29. maj 2022 / 15:22

V Kamniku smo minulo nedeljo lahko navijali na dveh kolesarskih dirkah višjega ranga z mednarodno udeležbo. Najprej so se po kamniških ulicah in bližnjih gričih pomerili gorski kolesarji na 24. Kamniškem krosu, nato pa še cestni kolesarji, ki so po občini naredili tri kroge v sklopu Velike nagrade Gorenjske. Za trenutek smo z nekaj iznajdljivosti lahko navijali za vse hkrati, saj so si cestni kolesarji za svojo dirko rezervirali Glavni trg do pošte, gorski pa od pošte proti Šutni.

Ni bilo prvič, da so si organizatorji za lokacijo dirk iz koledarja mednarodne kolesarske zveze izbrali občino Kamnik, in zagotovo tudi ne zadnjič. Pravzaprav se vrhunca letošnje sezone v navijaškem smislu lahko še veselimo, saj se bo četrta etapa bližajoče se Dirke po Sloveniji v soboto, 18. junija, končana na Kamniškem – na Veliki planini.

Prav Velika planina je s prelazom Črnivec, Kamniško Bistrico, Starim gradom in Krvavcem ena od najbolj priljubljenih kolesarskih destinacij, ki poleg profesionalnih privablja predvsem rekreativne kolesarje od blizu in daleč. Cestni se razveselijo vsakega metra novega asfalta in v dolini Črne ter od Kranjskega Raka do Rakovih ravni je tega od nedavnega kar nekaj kilometrov, gorski pa vsakega urejenega makadama, ki jim omogoča pobeg od prometnega vrveža.

Tudi kamniški župan rad poudari, da je Kamnik kolesarska občina, in zadnje čase mu moramo v marsičem prikimati. Ne le da v mestu že nekaj let deluje sistem izposoje električnih koles Kamkolo, namenjen vsem občanom, ki plačajo letno članarino, in da bodo postaje letos razširili še za dve novi, občina skupaj z državo, sosednjimi občinami in evropskim denarjem to pomlad gradi kar dve kolesarski povezavi – eno iz Kamnika proti Godiču, drugo pa iz mesta vse do prestolnice. Namenjena bo predvsem dnevnim migrantom v službo in na šolanje.

Kolesarska infrastruktura torej je, ceste se obnavljajo, zgleda na cesti v obliki drugih kolesarjev je tudi dovolj. A da je Kamnik zares kolesarska občina, bomo lahko trdili šele, ko se bo to poznalo tudi na cestah – pa ne toliko v številu kolesarjev kot v številu avtomobilov; ko ne bo več jutranjega in popoldanskega prometnega kaosa, ko posledično ne bo več potrebe po širitvi obvoznice in gradnji novih povezovalnih cest, ko bodo vse ceste avtomatsko dobile pas za kolesarje in ko bodo občani brez pomisleka raje kot v avto sedli na kolo – za vsakdanje obveznosti, ne rekreacijo. To pa tako ali tako velja za vse občine.

Infrastruktura torej ni dovolj, potrebna je predvsem sprememba našega načina razmišljanja.