Nagrajenka Milka Kokot, rojena v Žabnici, se je leta 1964 preselila na Koroško. / Foto: Jože Košnjek

Milki Kokot Petkovo priznanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je koroškega Slovenca Karla Smolleja odlikoval z redom za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in k njenemu ugledu v Avstriji.

Prejšnji teden v petek je Zveza slovenskih organizacij iz Celovca podelila Petkova priznanja trem koroškim Slovencem oziroma Slovenkam, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Priznanje se imenuje po koroškem Slovencu dr. Francu Petku, zdravniku, politiku, narodnemu buditelju in založniku. Bil je med pobudniki za ustanovitev Zveze slovenskih organizacij in za začetek izhajanja časopisa Slovenski vestnik, glasila Slovencev na Koroškem.

Priznanja so prejeli: vzgojitelj in kulturni delavec Jože Blajs (posmrtno – umrl je septembra lani), zgodovinar dr. Avguštin Malle in Milka Kokot, dolgoletna sodelavka Zveze slovenskih organizacij in vanjo vključenih organizacij. Prav njej namenjam danes več pozornosti. Milka je namreč naša, Gorenjka, saj je bila s priimkom Friškovec rojena v Žabnici. Leta 1961 je spoznala koroškega Slovenca, pesnika in prevajalca Andreja Kokota. Leta 1964 sta se poročila in se preselila na Koroško. Milka se je takoj vključila v delo slovenskih organizacij na Koroškem, še posebej Zveze slovenskih organizacij. Nad trideset let je bila knjigovodja organizacije, poleg tega pa je bila dejavna v Zvezi slovenskih žena, ki jo je do leta 2018 tudi vodila. Kjerkoli je delovala, si je prizadevala za uk in ohranitev slovenskega jezika. V Borovljah sta bili sredi maja dve prireditvi. V dvorani mestne hiše je bila proslava v počastitev 65-letnice ustanovitve Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, na kateri so se šolale generacije Slovencev, ki so tudi zaradi tega ohranjali in še ohranjajo slovenščino. Nič ne preseneča, je bila prav gimnazija najbolj moteča pri nasprotnikih pravic koroških Slovenk in Slovencev in zato deležna najhujših napadov. Proslava je potekala pod geslom BiliSmoBomo.

Domače Slovensko prosvetno društvo pa se je s prireditvijo In memoriam spomnilo pokojnega dolgoletnega predsednika in občinskega odbornika Melhijorja Verdela in drugih pokojnih članov društva. Boroveljski mestni svet je po pokojnem Melhijorju Verdelu imenoval tudi eno od ulic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / ponedeljek, 24. april 2017 / 20:18

Pomagali bodo gospodarstvu

Škofja Loka – Občinski svet v Škofji Loki je sprejel pravilnik o dodeljevanju pomoči za razvoj gospodarstva v občini.

Objavljeno na isti dan


Kultura / / 07:00

V Galeriji DPD Svoboda Žiri razstavljata Marko Krvina in Stipe Miličić

Umetnika in prijatelja, po rodu Ljubljančana, že vrsto let živita in ustvarjata na Krasu. Marko Krvina, sicer mojster akvarelov, tokrat razstavlja olja na platnu, za katere je na...

GG Plus / / 07:00

Na kratko

V deseterici trije volkswagni Po podatkih avtomobilskih uvoznikov je bilo med uvoženimi rabljenimi avtomobili v zadnjih desetih mesecih največ Volkswagnovih passatov....

Jesenice / / 07:00

Častni občan Valentin Cundrič

Jesenice - Za častnega občana občine Jesenice bo župan Tomaž Tom Mencinger ob občinskem prazniku 20. marca imenoval Valentina Cundriča, pesnika, pisatelja, dramatika in sl...

Nasveti / / 07:00

Hvala za vijolice ...

Hvala za vijolice, torbe, čevlje, vrtnice, za parfume, ogrlice ... Če si sposodim delček besedila tačas izjemno popularne popevke ... No, če drugega ne, vsaj žametno rdečo vrtnico pričakuje domala sle...

Gospodarstvo / / 07:00

Osli so bistri, a zelo trmasti

Milan Oblak iz Opal nad Žirmi sodi med največje rejce oslov na Gorenjskem. Ta čas jih ima devet, predstavljajo pa mu veliko veselje. Na njegovi kmetiji že vrsto let potekajo tudi oslovske dirke.