Nagrajenka Milka Kokot, rojena v Žabnici, se je leta 1964 preselila na Koroško. / Foto: Jože Košnjek

Milki Kokot Petkovo priznanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je koroškega Slovenca Karla Smolleja odlikoval z redom za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in k njenemu ugledu v Avstriji.

Prejšnji teden v petek je Zveza slovenskih organizacij iz Celovca podelila Petkova priznanja trem koroškim Slovencem oziroma Slovenkam, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Priznanje se imenuje po koroškem Slovencu dr. Francu Petku, zdravniku, politiku, narodnemu buditelju in založniku. Bil je med pobudniki za ustanovitev Zveze slovenskih organizacij in za začetek izhajanja časopisa Slovenski vestnik, glasila Slovencev na Koroškem.

Priznanja so prejeli: vzgojitelj in kulturni delavec Jože Blajs (posmrtno – umrl je septembra lani), zgodovinar dr. Avguštin Malle in Milka Kokot, dolgoletna sodelavka Zveze slovenskih organizacij in vanjo vključenih organizacij. Prav njej namenjam danes več pozornosti. Milka je namreč naša, Gorenjka, saj je bila s priimkom Friškovec rojena v Žabnici. Leta 1961 je spoznala koroškega Slovenca, pesnika in prevajalca Andreja Kokota. Leta 1964 sta se poročila in se preselila na Koroško. Milka se je takoj vključila v delo slovenskih organizacij na Koroškem, še posebej Zveze slovenskih organizacij. Nad trideset let je bila knjigovodja organizacije, poleg tega pa je bila dejavna v Zvezi slovenskih žena, ki jo je do leta 2018 tudi vodila. Kjerkoli je delovala, si je prizadevala za uk in ohranitev slovenskega jezika. V Borovljah sta bili sredi maja dve prireditvi. V dvorani mestne hiše je bila proslava v počastitev 65-letnice ustanovitve Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, na kateri so se šolale generacije Slovencev, ki so tudi zaradi tega ohranjali in še ohranjajo slovenščino. Nič ne preseneča, je bila prav gimnazija najbolj moteča pri nasprotnikih pravic koroških Slovenk in Slovencev in zato deležna najhujših napadov. Proslava je potekala pod geslom BiliSmoBomo.

Domače Slovensko prosvetno društvo pa se je s prireditvijo In memoriam spomnilo pokojnega dolgoletnega predsednika in občinskega odbornika Melhijorja Verdela in drugih pokojnih članov društva. Boroveljski mestni svet je po pokojnem Melhijorju Verdelu imenoval tudi eno od ulic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 7. avgust 2018 / 09:20

Izteka se drugi krog

Kranj – V petek, 10. avgusta, se konča drugi krog iskanja mandatarskega kandidata, v katerem lahko kandidata poleg predsednika republike Boruta Pahorja predlagajo tudi poslanci. Kandidaturo s podpi...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

Kriminal

Ropar vzel kovance Jesenice - V sredo ob 20.15 je neznani storilec oropal uslužbenca športne trgovine na Jesenicah. Ropar, zakrit z oblačili, je usluž...

Kronika / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

Pločevina delavca udarila po glavi

Koroška Bela – Prejšnji ponedeljek se je v podjetju Acroni Jesenice ponesrečil 39-letni delavec na delovnem stroju za navijanje vroče pločevine na valj. Med delom je nenadoma poč...

Kranj / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

V Kranj po Cesti Boštjana Hladnika

Na zadnji letošnji seji sveta MO Kranj so potrdili predlogo o novih imenih treh ulic, bolj vroča pa je bila razprava o ogrevanju, odpadkih in parkiranju.

GG Plus / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

Sedmica: Potratni dvor

Vsak dan grem na sprehod na Rožnik; vsak dan po isti poti, ura je pa različna. In vsak dan naletim na isti prizor: v eni od pritličnih soban v predsedniški palači, ki je obrnjena na Erjavčevo, gori lu...

GG Plus / ponedeljek, 15. december 2008 / 07:00

Rojstvo prve knjige in hčerke

Ljubiteljem folklorne dejavnosti je Bojan Knific znan. V tržiški folklorni skupini Karavanke se je ukvarjal s plesi, vzgojo mladih in izdelavo oblačil. Kot etnolog se je posvetil raziskovanju oblačiln...