Nagrajenka Milka Kokot, rojena v Žabnici, se je leta 1964 preselila na Koroško. / Foto: Jože Košnjek

Milki Kokot Petkovo priznanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je koroškega Slovenca Karla Smolleja odlikoval z redom za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in k njenemu ugledu v Avstriji.

Prejšnji teden v petek je Zveza slovenskih organizacij iz Celovca podelila Petkova priznanja trem koroškim Slovencem oziroma Slovenkam, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Priznanje se imenuje po koroškem Slovencu dr. Francu Petku, zdravniku, politiku, narodnemu buditelju in založniku. Bil je med pobudniki za ustanovitev Zveze slovenskih organizacij in za začetek izhajanja časopisa Slovenski vestnik, glasila Slovencev na Koroškem.

Priznanja so prejeli: vzgojitelj in kulturni delavec Jože Blajs (posmrtno – umrl je septembra lani), zgodovinar dr. Avguštin Malle in Milka Kokot, dolgoletna sodelavka Zveze slovenskih organizacij in vanjo vključenih organizacij. Prav njej namenjam danes več pozornosti. Milka je namreč naša, Gorenjka, saj je bila s priimkom Friškovec rojena v Žabnici. Leta 1961 je spoznala koroškega Slovenca, pesnika in prevajalca Andreja Kokota. Leta 1964 sta se poročila in se preselila na Koroško. Milka se je takoj vključila v delo slovenskih organizacij na Koroškem, še posebej Zveze slovenskih organizacij. Nad trideset let je bila knjigovodja organizacije, poleg tega pa je bila dejavna v Zvezi slovenskih žena, ki jo je do leta 2018 tudi vodila. Kjerkoli je delovala, si je prizadevala za uk in ohranitev slovenskega jezika. V Borovljah sta bili sredi maja dve prireditvi. V dvorani mestne hiše je bila proslava v počastitev 65-letnice ustanovitve Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, na kateri so se šolale generacije Slovencev, ki so tudi zaradi tega ohranjali in še ohranjajo slovenščino. Nič ne preseneča, je bila prav gimnazija najbolj moteča pri nasprotnikih pravic koroških Slovenk in Slovencev in zato deležna najhujših napadov. Proslava je potekala pod geslom BiliSmoBomo.

Domače Slovensko prosvetno društvo pa se je s prireditvijo In memoriam spomnilo pokojnega dolgoletnega predsednika in občinskega odbornika Melhijorja Verdela in drugih pokojnih članov društva. Boroveljski mestni svet je po pokojnem Melhijorju Verdelu imenoval tudi eno od ulic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 2. april 2007 / 07:00

Novim izzivom naproti

Mešana pevska skupina »Dr. France Prešeren« smo 14. januarja 2007 v cerkvi Sv. Ane v Tunjicah zaokrožili niz Božičnih koncertov. S predstavitvijo božičnega programa smo začeli 22. decembra, z...

Objavljeno na isti dan


Šenčur / torek, 9. november 2021 / 11:00

Sredstva za vzgojitelja

V osnovni šoli v Šenčurju želijo za prvošolce zagotoviti pomoč dodatnega vzgojitelja.

Kronika / torek, 9. november 2021 / 21:09

Sodišče bo odločilo v sporu med T-2 in državo

T-2 z lastnikom Garnolom od države terja povrnitev škode zaradi uvedenega stečaja v višini skoraj 55 milijonov evrov.

GG Plus / torek, 9. november 2021 / 21:08

Ob njeni smrtni postelji

»Tistega 15. novembra ne bom pozabila. Okoli pol desetih me je poklicala tašča in mi povedala, da je njen Gorazd poskušal narediti samomor. 'Ti si kriva!' mi je zabrusila.«

Razvedrilo / torek, 9. november 2021 / 21:07

Slavljenci na Tangu okusov v Podvinu

Marsikdo je narobe razumel, da z dogodkom, ki so ga poimenovali Zadnji tango v Podvinu, Vila Podvin že zapira svoja vrata. A ta se bodo zaprla decembra, ko se ekipa seli v Linhart Hotel & Bistr...

Gospodarstvo / torek, 9. november 2021 / 21:05

Denar za gozdne ceste in vlake

Država namenja za urejanje gozdnih cest in vlak dva milijona evrov nepovratnih sredstev.