Nagrajenka Milka Kokot, rojena v Žabnici, se je leta 1964 preselila na Koroško. / Foto: Jože Košnjek

Milki Kokot Petkovo priznanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je koroškega Slovenca Karla Smolleja odlikoval z redom za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in k njenemu ugledu v Avstriji.

Prejšnji teden v petek je Zveza slovenskih organizacij iz Celovca podelila Petkova priznanja trem koroškim Slovencem oziroma Slovenkam, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Priznanje se imenuje po koroškem Slovencu dr. Francu Petku, zdravniku, politiku, narodnemu buditelju in založniku. Bil je med pobudniki za ustanovitev Zveze slovenskih organizacij in za začetek izhajanja časopisa Slovenski vestnik, glasila Slovencev na Koroškem.

Priznanja so prejeli: vzgojitelj in kulturni delavec Jože Blajs (posmrtno – umrl je septembra lani), zgodovinar dr. Avguštin Malle in Milka Kokot, dolgoletna sodelavka Zveze slovenskih organizacij in vanjo vključenih organizacij. Prav njej namenjam danes več pozornosti. Milka je namreč naša, Gorenjka, saj je bila s priimkom Friškovec rojena v Žabnici. Leta 1961 je spoznala koroškega Slovenca, pesnika in prevajalca Andreja Kokota. Leta 1964 sta se poročila in se preselila na Koroško. Milka se je takoj vključila v delo slovenskih organizacij na Koroškem, še posebej Zveze slovenskih organizacij. Nad trideset let je bila knjigovodja organizacije, poleg tega pa je bila dejavna v Zvezi slovenskih žena, ki jo je do leta 2018 tudi vodila. Kjerkoli je delovala, si je prizadevala za uk in ohranitev slovenskega jezika. V Borovljah sta bili sredi maja dve prireditvi. V dvorani mestne hiše je bila proslava v počastitev 65-letnice ustanovitve Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, na kateri so se šolale generacije Slovencev, ki so tudi zaradi tega ohranjali in še ohranjajo slovenščino. Nič ne preseneča, je bila prav gimnazija najbolj moteča pri nasprotnikih pravic koroških Slovenk in Slovencev in zato deležna najhujših napadov. Proslava je potekala pod geslom BiliSmoBomo.

Domače Slovensko prosvetno društvo pa se je s prireditvijo In memoriam spomnilo pokojnega dolgoletnega predsednika in občinskega odbornika Melhijorja Verdela in drugih pokojnih članov društva. Boroveljski mestni svet je po pokojnem Melhijorju Verdelu imenoval tudi eno od ulic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 29. maj 2019 / 10:52

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Božje oko, Ljubosumje, Darilo – nekdo nas opazuje; nekdo nas bo obdaroval, a ne tisti, od katerega to pričakujemo. Težave, Sreča, Mislec – kjer dvomimo, nas čakata sreča in odkrit pogovor. Duhovnik...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Patetika kot velik izziv

Skupina Patetico na veselje oboževalcev že pripravlja skladbe za nov album.

GG Plus / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Povezovanje Gorenjske prek poti

Gorenjska je danes morda povezana le prek planinskih poti, sicer pa še noben turistično izobraževalni projekt ni združil celotne regije. Pred vrati so štirje novi projekti, ki bodo presekali dosedanjo...

GG Plus / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Ledeniki dramatično izginjajo

Plaz na Mangartu se je usul v Log pod Mangartom in pod seboj pokopal sedem ljudi. To se je zgodilo novembra leta 2000, ko bi moralo na Mangartu že snežiti, zemlja pa zmrzovati, a je namesto snega pada...

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Hudournik onesnažil vrtino

Neurje in deževje pred tednom dni ni povzročilo samo kalnosti krvavškega zajetja, temveč tudi 170 metrov globoke vrtine.

Jesenice / nedelja, 26. avgust 2007 / 07:00

Čakajo na vrnitev premoženja

Na Jesenicah je ena zadnjih nerešenih denacionalizacijskih zadev primer vračanja premoženja družine Petkoš.