Nagrajenka Milka Kokot, rojena v Žabnici, se je leta 1964 preselila na Koroško. / Foto: Jože Košnjek

Milki Kokot Petkovo priznanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je koroškega Slovenca Karla Smolleja odlikoval z redom za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in k njenemu ugledu v Avstriji.

Prejšnji teden v petek je Zveza slovenskih organizacij iz Celovca podelila Petkova priznanja trem koroškim Slovencem oziroma Slovenkam, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Priznanje se imenuje po koroškem Slovencu dr. Francu Petku, zdravniku, politiku, narodnemu buditelju in založniku. Bil je med pobudniki za ustanovitev Zveze slovenskih organizacij in za začetek izhajanja časopisa Slovenski vestnik, glasila Slovencev na Koroškem.

Priznanja so prejeli: vzgojitelj in kulturni delavec Jože Blajs (posmrtno – umrl je septembra lani), zgodovinar dr. Avguštin Malle in Milka Kokot, dolgoletna sodelavka Zveze slovenskih organizacij in vanjo vključenih organizacij. Prav njej namenjam danes več pozornosti. Milka je namreč naša, Gorenjka, saj je bila s priimkom Friškovec rojena v Žabnici. Leta 1961 je spoznala koroškega Slovenca, pesnika in prevajalca Andreja Kokota. Leta 1964 sta se poročila in se preselila na Koroško. Milka se je takoj vključila v delo slovenskih organizacij na Koroškem, še posebej Zveze slovenskih organizacij. Nad trideset let je bila knjigovodja organizacije, poleg tega pa je bila dejavna v Zvezi slovenskih žena, ki jo je do leta 2018 tudi vodila. Kjerkoli je delovala, si je prizadevala za uk in ohranitev slovenskega jezika. V Borovljah sta bili sredi maja dve prireditvi. V dvorani mestne hiše je bila proslava v počastitev 65-letnice ustanovitve Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, na kateri so se šolale generacije Slovencev, ki so tudi zaradi tega ohranjali in še ohranjajo slovenščino. Nič ne preseneča, je bila prav gimnazija najbolj moteča pri nasprotnikih pravic koroških Slovenk in Slovencev in zato deležna najhujših napadov. Proslava je potekala pod geslom BiliSmoBomo.

Domače Slovensko prosvetno društvo pa se je s prireditvijo In memoriam spomnilo pokojnega dolgoletnega predsednika in občinskega odbornika Melhijorja Verdela in drugih pokojnih članov društva. Boroveljski mestni svet je po pokojnem Melhijorju Verdelu imenoval tudi eno od ulic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 29. december 2014 / 13:31

Največ nesreč pri sečnji

Kranj – Pri delu v gozdu je po podatkih Zavoda za gozdove letos umrlo 21 ljudi, toliko kot leta 2011, ko jih je umrlo največ doslej. Na Zavodu za gozdove Slovenije se bojijo, da bi lahko bilo nesre...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

V Naklem pokopali pobite pod Storžičem

O prikritem grobišču ob poti med Lovrencem in Poljano, v katerem so novembra lani našli ostanke štirih žrtev, je prva pisala oktobra leta 2004 Marjeta Smolnikar v Gorenjskem glasu.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Vodarina prinaša izgubo

Komunala Radovljica je lani poslovala z dobičkom, prvič po petnajstih letih so pozitivno poslovale tudi javne gospodarske službe, vodarina pa še vedno prinaša precejšnjo izgubo.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Brezposelnost postopoma upada

Konec februarja je bilo v radovljiški občini registriranih 316 brezposelnih, več kot polovica brezposelnih je žensk.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Lekarna postaja pretesna

Radovljica - Javni zavod Gorenjske lekarne ima v radovljiški občini lekarni v Radovljici in v Lescah ter lekarniško podružnico v Kropi. Lekarne so lani poslovale pozitivno, pri tem pa je r...

Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Otroštvo te zaznamuje za vse življenje

Otroška ljubezen do trga pred domačimi vrati je prerasla v ljubezen do mesta. Na sprehodu z dr. Cenetom Avguštinom skozi gabrov drevored do graščine.