Nagrajenka Milka Kokot, rojena v Žabnici, se je leta 1964 preselila na Koroško. / Foto: Jože Košnjek

Milki Kokot Petkovo priznanje

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je koroškega Slovenca Karla Smolleja odlikoval z redom za zasluge za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in k njenemu ugledu v Avstriji.

Prejšnji teden v petek je Zveza slovenskih organizacij iz Celovca podelila Petkova priznanja trem koroškim Slovencem oziroma Slovenkam, ki so s svojim delom prispevali k razvoju in obstoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Priznanje se imenuje po koroškem Slovencu dr. Francu Petku, zdravniku, politiku, narodnemu buditelju in založniku. Bil je med pobudniki za ustanovitev Zveze slovenskih organizacij in za začetek izhajanja časopisa Slovenski vestnik, glasila Slovencev na Koroškem.

Priznanja so prejeli: vzgojitelj in kulturni delavec Jože Blajs (posmrtno – umrl je septembra lani), zgodovinar dr. Avguštin Malle in Milka Kokot, dolgoletna sodelavka Zveze slovenskih organizacij in vanjo vključenih organizacij. Prav njej namenjam danes več pozornosti. Milka je namreč naša, Gorenjka, saj je bila s priimkom Friškovec rojena v Žabnici. Leta 1961 je spoznala koroškega Slovenca, pesnika in prevajalca Andreja Kokota. Leta 1964 sta se poročila in se preselila na Koroško. Milka se je takoj vključila v delo slovenskih organizacij na Koroškem, še posebej Zveze slovenskih organizacij. Nad trideset let je bila knjigovodja organizacije, poleg tega pa je bila dejavna v Zvezi slovenskih žena, ki jo je do leta 2018 tudi vodila. Kjerkoli je delovala, si je prizadevala za uk in ohranitev slovenskega jezika. V Borovljah sta bili sredi maja dve prireditvi. V dvorani mestne hiše je bila proslava v počastitev 65-letnice ustanovitve Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, na kateri so se šolale generacije Slovencev, ki so tudi zaradi tega ohranjali in še ohranjajo slovenščino. Nič ne preseneča, je bila prav gimnazija najbolj moteča pri nasprotnikih pravic koroških Slovenk in Slovencev in zato deležna najhujših napadov. Proslava je potekala pod geslom BiliSmoBomo.

Domače Slovensko prosvetno društvo pa se je s prireditvijo In memoriam spomnilo pokojnega dolgoletnega predsednika in občinskega odbornika Melhijorja Verdela in drugih pokojnih članov društva. Boroveljski mestni svet je po pokojnem Melhijorju Verdelu imenoval tudi eno od ulic.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / ponedeljek, 8. avgust 2022 / 09:50

Več pozornosti ženskemu nogometu

Kranj – Priljubljenost ženskega nogometa v zadnjem času narašča tudi v Sloveniji. Z odličnimi nastopi ženske članske reprezentance, ki je blizu dodatnim kvalifikacijam za nastop na svetovnem prvens...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Pol stoletja z Lojzetom Slakom

"Bili smo nekaj posebnega. Lojzetova harmonika ni pokrila naših glasov, mi pa ne harmonike. Vsak je ostal slišen, pristen," pravi o skoraj polstoletnem sodelovanju s Slakom pevec Fantov s Praprotna An...

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Tudi Gorenjke iščejo ljubezen

Realistični šov Ljubezen na seniku, ki ga lahko gledamo ob četrtkih zvečer na TV3, je pokazal, da smo Slovenci željni romantike.

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Spremljaj me - s pesmijo

Prejšnjo nedeljo je v Prešernovem gledališču v Kranju potekal dobrodelni koncert, s katerim je Slovensko društvo Hospic zaznamovalo svetovni dan te organizacije.

Prosti čas / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Ko gospa na rajžo gre

Tokrat so za spremembo za volan sedle žene, možje so ostali v svojih delavnicah, nekatere gorenjske gostilne pa so pred kratkim prejele pravico uporabljati blagovno znamko Gostilna Slovenije.

Splošno / ponedeljek, 17. oktober 2011 / 07:00

Anketa: Ni kaj dosti novega

Kaže, da je pojav novih (starih) obrazov za kandidaturo na letošnjih parlamentarnih volitvah spet zbudil zanimanje ljudi za politiko. Kaj pričakujejo, smo vprašali nekaj naključnih sogovornikov.