V gore le dobro pripravljeni

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kronika / / 15:49

Gorski reševalci so lani posredovali v 629 nesrečah, od tega je 283-krat na pomoč priletel helikopter. Helikopter Slovenske vojske je sodeloval 196-krat, policijski pa 87-krat. Število nesreč se je v zadnjih letih povečalo za več kot štirideset odstotkov. Letos je v gorah umrlo že 14 oseb, lani v celem letu 22.

Mojstrana – Kot je na novinarski konferenci v Planinskem muzeju v Mojstrani poudaril predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar, več nesreč ne pomeni le več dela za gorske reševalce, pač pa tudi večjo organiziranost in še boljšo usposobljenost ter psihofizično pripravljenost gorskih reševalcev in posadk helikopterjev. Dejal je tudi, da so gorski reševalci prostovoljci in tudi v prihodnje želijo ostati prostovoljska organizacija, poseben status pa bi potrebovali močno obremenjeni gorski reševalci letalci. Namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič je ob tem še pojasnil, da se v slovenski zakonodaji obetajo spremembe na področju plačevanja reševanj oziroma ustreznega zavarovanja za tiste, ki se odpravljajo v gore.

Med obiskovalci gora vedno manj odgovornosti

V visokogorju je na določenih področjih še vedno sneg, zato tudi v poletnem času ne smemo pozabiti na zimsko opremo. »Med najpogostejšimi vzroki nesreč je ravno zdrs, ki v tem obdobju predstavlja nevarnost zlasti tistim, ki s seboj nimajo ustrezne opreme, kot so dereze in cepin,« je dejal podpredsednik GRZS Miha Primc. Pohodnikom svetuje, naj o turi zberejo čim več informacij, preverijo vremenske razmere in naj se v hribe odpravijo dovolj zgodaj zjutraj. »V nahrbtniku nikoli ne smejo manjkati topel kos oblačila, čelada, telefon s polno baterijo in zadostna količina tekočine,« je povedal in dodal ugotovitve analiz nesreč iz preteklih sezon, ki kažejo, da se nesreče v gorah velikokrat zgodijo zaradi slabe priprave na turo, neprimerne ali pomanjkljive opreme, fotografiranja na najbolj nevarnih mestih, hoje po brezpotjih ali iskanja bližnjic in neizkušenosti. »Velikokrat pa težavo povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja, izčrpanost in dehidracija, zato še enkrat opozarjamo, da je dobra priprava na turo ključna sestavina, da se izlet v hribe in gore konča z lepimi spomini,« je še dodal. Vodja gorske enote policije Robert Kralj ob tem ugotavlja, da je med obiskovalci gora vedno manj odgovornosti. »Tudi v prihajajoči sezoni je pričakovati več nesreč, ki se najpogosteje zgodijo pohodnikom, ki so najmanj pripravljeni in najmanj usposobljeni, ki hribe podcenjujejo in jih ne jemljejo dovolj resno,« je poudaril.

Gorski reševalci poleg letalske in gorske policijske enote sodelujejo tudi s 151. helikoptersko eskadriljo. Tudi letos bo na Letališču Brnik prisotna dežurna ekipa za reševanje v gorah v času od 1. junija do 30. septembra. Poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske Miha Vencelj je opozoril, da težavo pri reševanju v gorah pogosto predstavlja lociranje ponesrečenca, zato je pohodnike pozval, naj uporabljajo oblačila živih barv.

Helikoptersko reševanje je sicer hitra in učinkovita oblika pomoči, ki pa je možna le takrat, ko letenje omogočajo ustrezne vremenske razmere, zato je v poletnem času na območjih sedemnajstih društev gorske reševalne službe organizirano dežurstvo gorskih reševalcev. Gorski reševalci se ob klicu na pomoč na reševalno akcijo tudi v primeru helikopterskega reševanja vedno odpravijo klasično, torej ''peš'', zato da pomagajo ponesrečencem tudi takrat, ko zaradi spremembe vremenskih razmer ali drugih razlogov pomoč helikopterja ni več možna.

Reševanje plezalca

Po konferenci so gorski reševalci in posadka helikopterja Slovenske vojske prikazali reševanje poškodovanega plezalca iz ferate. Ekipa gorskih reševalcev GRS Mojstrana, GRS Kranjska Gora in GRS Rateče se je peš povzpela z opremo na mesto nesreče. Reševanje je bilo izvedeno s spustom padlega plezalca z mesta padca v skalno luknjo, kjer so ga medicinsko oskrbeli in namestili v nosila. V helikopterskem reševanju je bilo prikazano vitlanje ponesrečenca, ki je nameščen v helikopterski vreči, in pa stensko reševanje padlega plezalca, ki je visel na plezalni vrvi.