Veter v grapah Korotana

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / nedelja, 22. maj 2022 / 14:58

V torek, 24. maja, ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Pliberku krstna uprizoritev gledališke predstave Veter v grapah Korotana, ki jo je pred dvema letoma, v spomin na 100. obletnico koroškega plebiscita napisal koroški slovenski pisec in sodelavec Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling. Dogajanje temelji na treh za Slovence na Koroškem prelomnih letih 20. stoletja: na letu ljudskega glasovanja na plebiscitu 1920, na vrnitvi pregnanih slovenskih družin iz nemških taborišč leta 1945 in na podiranju – ortstafelsturmu – dvojezičnih krajevnih tabel leta 1972. V središče dogajanja je Martin Kuchling postavil človeka kot rezultat dogodkov, na katere nima neposrednega vpliva, človeka kot igračo usode med mlinskimi kamni zgodovine 20. stoletja. »Korotan kot zibelka slovenstva – otožen, razseljen, 100 let zanemarjen, izničen in zasramovan od deželnih veljakov – prav tako spreminja svojo podobo, kot veter. Včasih neopazno, včasih s hudo zarezo, včasih šele pozneje vidno. Sto let je trajalo, da je dežela Koroška pokazala spoštljiv odnos do svoje slovenske narodne skupnosti in jo na široko vključila v obhajanje obletnice koroškega plebiscita. Slovenci smo dolgo ostali sami s travmo, ki se je začela po plebiscitu in se nadaljevala v naslednjih desetletjih,« je zapisal Martin Kuchling.

Režiser predstave je Mihi Kristof - Kranzelbinder. Ponovitvi predstave bosta v sredo, 25. maja, ob 20. uri in v četrtek, 26. maja, ob 11. uri – obakrat v Kulturnem domu Pliberk.

Zveza slovenskih organizacij na Koroškem pa vabi v petek, 20. maja, ob 18. uri v Mladinski dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu na podelitev Petkovih priznanj. Ta se imenujejo po zdravniku, politiku, narodnopolitičnem delavcu in založniku dr. Francu Petku (1885–1965), ki je bil soustanovitelj Zveze slovenskih organizacij in časopisa Slovenski vestnik. Priznanja – podelitev je morala zaradi epidemije počakati – bodo prejeli Milka Kokot, rojena v Žabnici, ki se je leta 1964 poročila s koroškim pesnikom Andrejem Kokotom, se preselila v Celovec in delovala predvsem v Zvezi slovenskih organizacij in Zvezi slovenskih žena, dr. Avguštin Malle, zgodovinar in najboljši poznavalec zgodovine Slovencev na Koroškem, ter posmrtno mag. Jože Blajs, dolgoletni vodja Mladinskega doma, vzgojitelj mnogih generacij, pisatelj in prejemnik častnega znaka Dežele Koroške.