Vode

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 21. maj 2022 / 18:54

Naše rečne lepotice in jezera so izjemno naravno bogastvo. Pogosto smo z dijaki ob rekah, srečujemo se z ribiči, vodniki ribiških gostov in izvajamo vodne športe. Prejšnji teden smo gostili dijake slovenske gimnazije iz Celovca in iz Trsta. Med drugim smo se podali tudi na sotočje Tržiške Bistrice in Save, kjer smo po metodi Pirati plastike čistili rečni breg. V goste smo povabili ribiča, ki je razložil problematiko rib v naših rekah. Dijaki so mu zelo prisluhnili. Ribiči v celoti skrbijo za ribjo populacijo. Celo zimo smukajo ribe, oplojujejo ikre, hranijo mladice, jih vlagajo v reke, če je treba, jih tudi izlovijo. V Tržiško Bistrico in Savo vlagajo večinoma lipane, sulce in potoške postrvi. Brez umetnega oplojevanja bi bilo rib v naših rekah izjemno malo. Skrbijo za čisto genetsko populacijo, kjer imajo poglavitno vlogo zlasti pritoki omenjenih rek v zgornjem toku. Ribiči imajo s tem veliko dela, predvsem prostovoljnega, ki ga nekaj prihodkov od rečnih taks in prodanih ribiških dovolilnic nikakor ne more nadomestiti. Torej celo leto vzgajajo mladice, jih hranijo in vlagajo v reke, rib pa je v rekah vedno manj. Dijaki ne morejo razumeti, zakaj. Tedaj nastopi moment, ko ribič kot varuh narave pokaže na ptice. Ta stanovski problem poznam in pozorno sprašujemo ribiča, kako se lotevajo prekomerne populacije raznolikih ptic, ki so vendarle tudi naše bogastvo. Z ornitologi ptice štejejo, jih beležijo, dijakom je nerazumljivo, zakaj jih je v določenem momentu dovoljeno tudi odstraniti. Zakaj je treba streljati ptice, saj si z njimi delimo nebo. Če je ptic vedno več in so zelo zaščitene, je rib vedno manj. Problem je povsem enak tudi čez mejo, v Italiji in Avstriji. Razmerje med plenom in plenilcem težko nadzoruje človek. Po drugi strani pa celotno ribjo populacijo nadzoruje človek. Z dijaki smo radovedni in sprašujemo naprej. V čem je torej problem, ribiči bi lahko vložili še več rib v reke, gotovo bi jim država pri skrbi za hrano in vzgojo pomagala, prišlo bi še več ptic, ki so v tem primeru plenilec nad plenom. Plenilec bo vedno močnejši in ribe bodo poraženke. Na koncu ribič doda, vode v rekah je vedno manj. Naše alpske reke se do junija napajajo s taljenjem snega, tega je v hribih vedno manj. Poleti so dolge suše, padavine so pogosto v nalivih. Rečni bregovi so pozidani s podpornimi zidovi, voda hitro odteče, prodišč je manj, trstičja in ločja je manj. Reke imajo poleti zelo malo vode, nizka je, tu so kopalci, vodni športi, vse to povzroča segrevanje vode, kar je za ribe usodno. In kaj je rešitev? Skupna skrb proti podnebnim spremembam, to pa lahko počnemo le skupaj in vsi. Tudi majhen korak šteje in vsak korak šteje.