Glasbena legenda

Slovenija, od kod lepote tvoje. Planica, Planica. Prijatelji, ostanimo prijatelji. Lepo je biti muzikant. To je le nekaj najbolj znanih skladb Ansambla bratov Avsenik, za katere redkokdo ve, da je besedila zanje napisal Marjan Stare, ki je bil eden vodilnih piscev besedil narodno-zabavne glasbe pri nas. Sedmega maja bi praznoval devetdeseti rojstni dan; rojen je bil 7. maja 1932 na Koroški Beli, umrl pa je 3. oktobra 1996 v Ljubljani, star 63 let. Pokopan je na Blejski Dobravi.

Ob obletnici njegovega rojstva bodo na Koroški Beli, kjer je bil rojen, pripravili dogodek Koroška Bela skozi glasbo. Pred nekaj leti so začeli organizirati prireditve v spomin na glasbene legende Koroške Bele. Prvo leto so pozornost namenili Francu Koširju, letos pa bodo po besedah predsednika KD Možnar Koroška Bela Črta Laharnarja obudili spomin na Marjana Stareta.

»V spomin nanj bomo izdali zbornik in organizirali spominski pohod po Avsenikovih poteh iz Begunj na Koroško Belo. V soboto, 24. septembra, pa bomo na Koroški Beli organizirali tudi Staretovo veselico, na kateri se bodo igrale in pele njegove pesmi,« je povedal Laharnar. Pri organizaciji sodeluje tudi neutrudni Ferdo Kikelj, ki se spominja Marjana Stareta in številnih večerov, ki so jih preživeli v zaodrju jeseniškega gledališča.

Marjan Stare, po izobrazbi slavist, je namreč veliko igral in režiral v jeseniškem gledališču, kjer je igrala tudi njegova žena Vera. Leta 1960 je začel delati na TV Slovenija, kjer je bil tri desetletja urednik za narodno-zabavno glasbo in med najbolj zaslužnimi za uveljavitev te glasbe na televiziji. Bil je redaktor, urednik, scenarist, na Radiu Ljubljana tudi napovedovalec, humorist in igralec zabavnih vložkov. Kot besedilopisec je začel pri Ansamblu bratov Avsenik, ki jih je spoznal preko Franca Koširja, s katerim sta bila soseda. Pozneje je pisal tudi za druge ansamble, med njimi tudi za Ansambel Lojzeta Slaka, Ansambel Beneški fantje, Ansambel Borisa Franka, Ansambel Alpski kvintet, Ivanko Kraševec, Lada Leskovarja, Majdo Sepe, Alfija Nipiča in mnoge druge.

Ob obletnici je spomin nanj obudil Ivan Sivec, ki je prepričan, da je bil Marjan Stare eden najboljših piscev besedil v Sloveniji, če ne celo najboljši. »Bil je tudi izjemno srčen in pošten človek. Če ne bi bil tak, tudi ne bi mogel ustvariti toliko lepih besedil … V spominu ga bom ohranil kot enega najboljših ljudi in kot odličnega avtorja neminljivih besedil, ki jih bodo mnogi prepevali še desetletja, ne da bi se sploh zavedali, da jih je ustvaril naš dragi Marjan,« je zapisal Sivec.

Ob tem je Marjan Stare delal tudi kot novinar, imel je rubriko v Nedeljskem dnevniku, ukvarjal se je tudi s slikanjem.

Spomin na očeta je ob obletnici njegovega rojstva obudila tudi hči Irena Stare Umek, ki je zapisala, da se je očetu Marjanu in mami Veri rodila kot sad njune najstniške ljubezni, oče pa je takrat še študiral v Ljubljani. »Verjetno za tiste čase nismo bili konvencionalna družina, saj nismo živeli skupaj in smo bili bolj 'vikend' družina ...« Irena se spominja, kako ponosna je bila, ko jo je oče predstavljal sodelavcem v službi v Ljubljani ali vzel s seboj na snemanja. Dodatne vezi sta stkala v času njenega študija v Ljubljani, ko je živela pri njem. »Vedno znova me je presenečal s svojim bogatim znanjem in razgledanostjo ...« Spominja se tudi lepih dni v jeseniških Rovtih, ki jih je imel tako rad, in očetovega veselja ob rojstvu vnukinje Urše.

Umrl je star komaj 63 let zaradi bolezni.