Pohane šnite

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Slovenija / torek, 3. maj 2022 / 09:32

Ob množici drugih dogodkov in praznikov smo konec prejšnjega mesca kar malce pozabili na zelo pomemben dan. Zaznamovali smo namreč dan brez zavržene hrane. Dan, za katerega pred leti sploh nismo vedeli, zakaj bi bil potreben, zadnja leta pa se nas večina zamisli nad dejstvom, da se kar tretjina pridelane hrane zavrže. Tako je vsak prebivalec Slovenije v letu 2020 zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, kar je še kilogram več kot leto prej.

Ko prebiram grozljive podatke o tem, da mečemo proč ogromne količine neporabljene, pretečene ali celo sveže hrane, se dostikrat spomnim, da v času moje mladosti hrane skorajda nismo metali proč. Kar malce slabo vest smo imeli, če nam je ostal kos ali celo skoraj cela štruca starega kruha, spekli ali kupili pa smo svežega. Toda stara mama in tudi mami sta vedno imeli rešitev. Imenovala se je drobivčki. Star kruh smo za večerjo nadrobili v mleko. Še boljša rešitev so bile pohane šnite (ocvrte kruhove rezine). Še danes se spomnim, kako je dišalo in kako radi smo jih imeli. Seveda se je kdaj zgodilo, da je bil kruh res že zelo star ... Takrat smo ga posušili in nesli sorodnikom za živali.

Podobno je bilo z drugo hrano. Če je pri kosilu ostal pire krompir, so bili za večerjo krompirjevi cmoki ali svaljki. Če smo ugotovili, da so jabolka v gajbici začela gniti, smo skuhali čežano ali kompot, če nam je ostajalo sadje, se je skuhala marmelada ali speklo pecivo. Zelo redko je kaj ostalo ali se toliko uničilo, da je bilo zgolj le še za v smeti.

Morda mi je tudi zato danes hudo, ko prebiram, da je med zavrženo hrano največ kruha. Hudo mi je, ker so strokovnjaki ugotovili, da se največ hrane zavrže v gospodinjstvih.

Sem pa vesela, da so ravno mladi začeli opozarjati na dejstvo, da se veliko hrane zavrže brez potrebe. Da je zato nastopil čas, ko svoj dan potrebuje tudi zavržena hrana.

Pri ozaveščanju so se Ekologi brez meja lani povezali z Lidlom in o zavrženi hrani začeli opozarjati tudi na ravni lokalnih skupnosti. Za pilotni projekt z naslovom Hrana svoje mesto najde so izbrali Škofjo Loko, kjer so v zadnjih mesecih iskali možnosti za zmanjšanje zavržkov hrane v šolah, domovih za ostarele in predvsem v gospodinjstvih. Hkrati so opozarjali na odgovorno ravnanje s hrano in iskali recepte, da bi jo čim manj romalo v smeti.

Ste vedeli, da je ena izmed rešitev za preprečevanje odmetavanja mlečnih in drugih izdelkov tudi ta, da živil, ki jih pogosto zavržemo, preprosto več ne kupujemo? Sploh veste, koliko je kuharskih receptov za banane, ki nam začenjajo gniti? In prosim, preden kruh vržete v posodo za smeti, ne pozabite na pohane šnite ...