Ključen del projekta je tudi nova monografija z naslovom Svet opraševalcev avtorjev Petre Bole, Ivana Esenka in Andreja Šaleharja. / Foto: MRO

Živimo na planetu, ki ne raste

Ohranjanje in varstvo okolja ter gospodarstvo mnogih območij planeta Zemlja so bistveno odvisni od vsestranske množične prisotnosti zdravih opraševalcev, saj nam med drugim zagotavljajo tudi potrebno hrano. A vendar so ti v nekaterih delih sveta že močno ogroženi.

»Svet se je od časa, ko je živel in deloval znameniti čebelar Anton Janša, krepko spremenil. Na planetu živi sedemkrat več ljudi, v povprečju vsak zemljan porabi šestkrat več energije in drugih naravnih virov. Če je merilo globalni družbeni proizvod, je dvajsetkrat bogatejši ter tisočkrat bolj mobilen kot v času Antona Janše. Izumili smo antibiotike, mineralna gnojila, motor z notranjim izgorevanjem in množično začeli spreminjati ekosisteme ..., hitro gospodarsko rast še vedno ustvarjamo z naraščajočim izkoriščanjem naravnih dobrin – ekosistemov, naravnih virov, genetskega materiala in drugega javnega dobra, ter izčrpavanjem revnih držav,« je v nagovoru ob dnevu Zemlje opozorila klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, slavnostna govornica na slovesnosti ob začetku projekta Svet opraševalcev.

»Vpetost v naravno okolje je temelj našega bivanja na Zemlji, a se te pomembnosti premalo zavedamo. Želja vse več ljudi po vse večji gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, to je končne in neobnovljive naravne vire – živimo na planetu, ki ne raste!«

Knjiga, razstava in delavnice

Projekt Čebelarskega muzeja Radovljica predstavlja zanimiv in raznolik svet opraševalcev ter razlaga medsebojne odnose med opraševalci in rastlinami, ki jih ti oprašujejo. Sestavljen je iz knjige, katere avtorji so dr. Petra Bole, Ivan Esenko in dr. Andrej Šalehar, razstave ter interaktivnih vsebin in delavnic, opozarja pa na ogroženost opraševalcev, ki jih vsaj delno potrebuje kar tri četrtine poglavitnih rastlinskih vrst.

Kot je povedala direktorica Muzejev radovljiške občine Petra Bole, pomeni vsebinsko nadaljevanje stalne razstave, ki so jo, prenovljeno, v čebelarskem muzeju odprli lani.

Čopič namesto čebel

»V sodobnem svetu se zanimanje za čebele povečuje, ne samo zaradi njihovega pomena pri opraševanju rastlin, temveč tudi zaradi vse večjega zavedanja o njihovi ogroženosti. Vendar opraševalke niso samo medonosne čebele, nepogrešljive so tudi druge žuželke. To so čmrlji, čebele samotarke, metulji in naključni obiskovalci cvetov,« je pojasnila Petra Bole.

Ob tem je poudarila, da sta ohranjanje in varstvo okolja ter tudi gospodarstva odvisni od množične prisotnosti zdravih opraševalcev, saj nam ti med drugim zagotavljajo tudi potrebno hrano. V nekaterih delih sveta opraševalcev že ni več dovolj, zato je bil njihovo vlogo prisiljen prevzeti človek – s cvetnim prahom in čopičem v rokah.

»Poseganje v naravo je sicer pripomoglo k razvoju človeštva, a cena za to so naraščajoči stroški za blaženje učinkov nepredvidenih tveganj in nepričakovanih dogodkov, ki jih prinašajo podnebne in druge spremembe. Naivno bi bilo pričakovati, da vse povedano nima vpliva na opraševalce, ki se v tako kratkem času nikakor niso mogli prilagoditi na vse spremembe,« opozarja Lučka Kajfež Bogataj.

Z roko v roki z gospodarstvom

Damijan Dolinar, predsednik uprave SID banke, ki je projekt finančno podprla, je poudaril, da so opraševalci ključnega pomena za trajnostni razvoj. Poudaril je, da se tega zavedajo tudi v SID banki, ki se zato že več kot deset let posveča preoblikovanju gospodarstva v bolj trajnostne in krožne oblike poslovanja, zaradi česar so se tudi odločili za donacijo projektu.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je ob tem opozorila, sta naše življenje in razvoj na dolgi rok odvisna od nemotenega delovanja ekosistemov. Za zeleno prihodnost bodo zato potrebne spremembe našega življenjskega sloga in miselnosti, pri čemer bo treba zunanjo rast zamenjati z notranjo. Predvsem pa so na potezi politiki, ki bi morali imeti vizijo trajnostnega razvoja, je povedala slavnostna govornica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / sreda, 16. november 2016 / 22:44

Duh brigadirstva je še živ

V Klubu brigadirjev Škofja Loka so z razstavo in proslavo praznovali dva jubileja: pred sedemdesetimi leti so se v Sloveniji in Jugoslaviji začele mladinske delovne akcije, pred dvema desetletjema pa...

Objavljeno na isti dan


Tržič / torek, 22. november 2016 / 15:58

Katere investicije si želijo v KS Sebenje

Tokratno anketo smo za Občino Tržič opravili med prebivalci krajevne skupnosti Sebenje. Navedli smo jim možne investicije, ki bi bile potrebne v njihovem kraju, in jih prosili, da izberejo tri, ki...

Jesenice / torek, 22. november 2016 / 15:53

Nori tenorji prevzeli Čufarjev oder

Zmagovalka letošnjih Čufarjevih dni je predstava Ti nori tenorji v režiji Gojmirja Lešnjaka - Gojca in izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana.

Kultura / torek, 22. november 2016 / 15:40

Potovanje v Galeriji na Gradu

Škofja Loka – V sredo, 23. novembra, ob 19. uri bodo v Galeriji na Gradu odprli razstavo Potovanje/Journey avtorjev Kalleja Hamma in Dzamila Kamangerja. Gre za mednarodno uveljavljena umetnika, ki...

Kamnik / torek, 22. november 2016 / 15:39

Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra

Kamnik – Občina Kamnik vabi na slovesnost ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, ki bo v sredo, 23. novembra, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik. Slavnostni govornik bo poslanec Državnega zbora...

Šport / torek, 22. november 2016 / 15:37

Šport na kratko

Cestno kolesarstvo – V Šenčurju so razglasili najboljše cestne kolesarje letošnjega leta v Pokalu Slovenija in Pokalu Alpe Adria. Pokal Slovenije je med člani osvojil Jan Tratnik (Team Amplatz – BM...