Število kmetij upadlo v vseh občinah

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 28. april 2022 / 10:35

Podatki Popisa kmetijstva 2020 kažejo, da v Sloveniji in tudi na Gorenjskem poteka proces koncentracije: po eni strani se število kmetij zmanjšuje, hkrati pa kmetije, ki ostajajo, povečujejo obseg kmetijskih zemljišč, ki jih obdelujejo, pa tudi število glav živine.

Kranj – Državni statistični urad je objavil končne podatke o popisu kmetijstva, ki ga je izvedel predlani. Podatki kažejo na velike spremembe v slovenskem in gorenjskem kmetijstvu.

Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji upada že vse od leta 2000 dalje. Tako je bilo leta 2000 v Sloveniji 86.467 kmetijskih gospodarstev, deset let kasneje še 74.646, predlani pa samo še 68.331. Podobna je slika na širšem gorenjskem območju, ki poleg osemnajstih občin iz gorenjske statistične regije vključuje še šest občin iz ljubljanske regije. V vseh teh občinah je število kmetijskih gospodarstev v zadnjih dvajsetih letih upadlo, ta trend se je nadaljeval tudi v zadnjem desetletju (2010–2020), izjema je le občina Kranjska Gora, kjer je bilo leta 2020 enako število kmetij kot leta 2010. Upad je različen po občinah, najbolj izrazit je v občini Mengeš, kjer se je v dveh desetletjih število kmetij skoraj prepolovilo; najmanjši upad je v občinah Žiri in Jezersko. (Tabela: Število kmetijskih gospodarstev na širšem gorenjskem območju)

Medtem ko na eni strani upada število kmetij, tiste kmetije, ki ostajajo, povečujejo obseg kmetijskih zemljišč v uporabi in tudi število živine. Popis 2000 izkazuje, da je povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji v tistem letu obdelovalo 5,6 hektarja kmetijskih zemljišč, deset let kasneje je bilo povprečje 6,4 hektarja, predlani že sedem hektarjev. Podobno je bilo tudi na širšem gorenjskem območju. Kmetijska gospodarstva v osemnajstih občinah obdelujejo v povprečju več kmetijskih zemljišč kot pred dvajsetimi leti, v šestih občinah pa enako ali manj. V povprečju največ zemljišč obdelujejo gospodarstva v občinah Jezersko (15,7 hektarja na kmetijo), Komenda (12,9), Domžale (11,9), Kranj (11,0) in Naklo 10,6), v povprečju najmanj, pod šest hektarjev, pa v občinah Mengeš (5,0), Bohinj (5,3), Tržič (5,6) in Žiri (5,9). Povprečje je večje v občinah, kjer so tudi kmetijska posestva. (Tabela: Površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo)

Ob prelomu tisočletja, leta 2000, je povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji redilo 5,4 glave velike živine (GVŽ), deset let kasneje 5,5, lani pa že povprečno šest GVŽ. Podobna koncentracija se je v zadnjih dveh letih »dogajala« tudi na Gorenjskem, a so med občinami razlike: v šestnajstih se je število GVŽ na gospodarstvo povečalo, v osmih pa celo zmanjšalo. Ker je na Gorenjskem živinoreja (govedoreja) glavna kmetijska dejavnost, je v večini občin povprečje GVŽ na kmetijsko gospodarstvo višje od državnega povprečja. Po podatkih za leto 2020 je najvišje v občinah Kranj (18,6 GVŽ na kmetijsko gospodarstvo), Naklo (17,7), Komenda (15,1), Domžale (14,9), Cerklje (14,8) in Šenčur (14,7), najnižje pa v občinah Mengeš (3,4), Bohinj (4,5) in Tržič (4,6). Na državni ravni se je delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino, v obdobju 2000–2020 zmanjšal z 90 na 68 odstotkov. Na širšem gorenjskem območju je leta 2000 ta delež v vseh občinah presegal 90 odstotkov, predlani pa samo še v eni – v občini Jezersko. (Tabela: Število glav velike živine (GVŽ) na kmetijsko gospodarstvo)