Stanka Grubešič, vodja Centra za Downov sindrom / Kranj Foto: osebni arhiv

Dvajset let Centra za Downov sindrom Kranj (1)

Center za Downov sindrom Kranj, ki deluje pod okriljem društva Downov sindrom Slovenija, praznuje dvajset let delovanja. Vanj so vključeni otroci in mladostniki z Downovim sindromom s širšega območja Gorenjske in tudi od drugje. Po podatkih iz brošure Downov sindrom: kaj to pomeni?, ki je izšla leta 2019, se v Sloveniji vsako leto rodi med osem in deset otrok z Downovim sindromom. Za čim boljši razvoj potrebujejo podporo in pomoč. Kot je poudarjeno v brošuri, so pozitivne predstavitve ljudi z Downovim sindromom v medijih in pričevanja staršev podobo oseb z Downovim sindromom v zadnjih letih občutno izboljšali, na njihov položaj pa bo ugodno vplivala vse pogostejša integracija v družbo. Slovenijo na tem področju sicer čaka še kar nekaj dela.

Na to opozarja tudi Kranjčanka Stanka Grubešič, prof. defektologije, ki je strokovna vodja Centra za Downov sindrom Kranj. Ima dolgoletne izkušnje s tega področja, saj je bila osemintrideset let zaposlena na Osnovni šoli Helene Puhar Kranj. V Center za Downov sindrom Kranj se je vključila leta 2007, in sicer na pobudo Roberta Kaštruna, ki ga je takrat vodil. »Ker so mi bile osebe z Dowvnovim sindromom vedno izziv, saj so kljub številnim značilnim skupnim znakom med seboj zelo različne po svojih sposobnostih, sem se odločila za to delo, ki ga še danes z veseljem opravljam. Izvajam individualno in skupinsko specialnopedagoško obravnavo,« je poudarila. Pojasnila je, da je bilo v Center vsako leto vključenih od 12 do 20 učencev z Downovim sindromom. »Na začetku sta se izvajala dva programa: učna podpora in zgodnja obravnava. Ta v slovenskem prostoru še ni bila uzakonjena, vsi pa vemo, kako nujno je bila potrebna. Zato je bil kranjski center prvi, ki je začel izvajati zgodnjo obravnavo. Nanjo so prihajali majhni otroci od vsepovsod. Najmlajša deklica je imela sedem mesecev. Na obravnavah so bili vedno prisotni starši, da so lahko opazovali metode dela z otrokom, dobili vpogled, kako naj sami podobno delajo doma. Zavedali so se pomena dela s svojimi otroki, bili hvaležni za vsak nasvet, spodbudo, otroci pa srečni, ko so usvojili načrtovano sposobnost. Deležna sem bila mnogih objemov otrok v času njihovega veselja in zadovoljstva. Cilji učne spodbude učencev, ki so obiskovali šole s prilagojenim programom, pa so bili naravnani na primanjkljaje v sposobnostih posameznika, ki so mu v času procesa izobraževanja v šolah delali največ težav (branje, pisanje, računanje ...). Za vsakega posameznika se je pripravil individualiziran program z jasno postavljenimi cilji, ki so se uspešno tudi uresničevali. Učne spodbude je bilo deležnih več kot dvajset učencev.«

V Centru za Downov sindrom Kranj so se vedno spopadali s problemi financiranja programov, zato so organizirali pet velikih in odmevnih koncertov. Izkupički so jim omogočali še aktivnejše delovanje. Kot na vse življenje je covid-19 vplival tudi na delovanje Centra za Downov sindrom Kranj, zato nekaj časa sploh ni deloval. Letos so ponovno začeli izvajati obravnave, ki jih trenutno obiskuje trinajst učencev.

(Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 13. januar 2012 / 07:00

Gorenjska banka prenovila poslovalnico

Bistrica pri Tržiču - Gorenjska banka je po dvaindvajsetih letih spet prenovila poslovalnico v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču. Prenovo je končala v predvidenem...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 28. februar 2014 / 10:21

Skuha ta pravo godljo

Zalka Jovanović iz Šenčurja skuha godljo, kot se je že nekdaj kuhala samo v Šenčurju. Recept je zapisala leta 2004 po ustnem izročilu starejših Šenčurjank.

Gospodarstvo / petek, 28. februar 2014 / 11:00

Nižje cene hlodov na dražbi

Gorenjski lastniki gozdov so tudi letos prodajali kvalitetne hlode na dražbi v Grosswilfersdorfu na avstrijskem Štajerskem. Le enajst hlodov je preseglo mejo tisoč evrov za »kubik«.

Razvedrilo / petek, 28. februar 2014 / 17:00

Miss Krvavca

V nedeljo je na izboru Snežne miss Krvavca med osmimi finalistkami postala najlepša Janja Kmetič iz Radeč.

Razvedrilo / petek, 28. februar 2014 / 17:04

Za gasilce zbrali okrog 310 tisoč evrov

Začetek letošnjega leta se je, kar se sprememb v naravi tiče, začel pravzaprav alarmantno. Drevesa so bila prekrita z žledom, kar je posledično povzročilo veliko škode tako v naravi kot v domovih m...

Razvedrilo / petek, 28. februar 2014 / 16:00

Pop meni za vse okuse

Pop TV-jevci so na zanimiv način predstavili letošnjo spomladansko programsko shemo. Druženje je pospremilo pet hodov, pet kreacij prve kuhalnice slovenskega kuharskega resničnostnega šova Gostilna iš...