Populacija sulca narašča

V reki Savi v Kranju trenutno poteka drst sulca. Najboljše mesto za opazovanje je most pri nekdanjem kranjskem sejmišču.

Kranj – Sulec je največja avtohtona salmonidna ribja vrsta v donavskem porečju. Spada med prizadete vrste, kar pa ne velja za populacijo sulca v Kranju, ki je zaradi dela kranjskih ribičev stabilna in narašča. »Na drstiščih se vidijo vse velikostne kategorije, to je od prvič spolno zrelih samčkov pri 50 centimetrih pa do orjakov krepko nad 120 centimetrov, kar priča o zdravi in vitalni populaciji,« je pojasnil predsednik Ribiške družine Kranj Jure Meden.

Drstišča po Medenovih besedah ne bo težko prepoznati, saj gre za veliko zaplato belega proda z večjimi in manjšimi vdolbinami. »Opazili boste ribe, ki kopljejo po dnu, to so samice, ki pripravljajo drstno jamo, koder se nato s samcem drstita. Samic je lahko hkrati tudi več na drstišču, ki ga praviloma obvladuje en dominanten samec. Z malce sreče boste videli poskuse preostalih samcev, da bi se prikradli do samic, in burno reakcijo dominantnega samca, ko jih odkrije. Če pa boste videli, da se samec in samica stisneta skupaj nad drstno jamo, samec pa začne hitro drgetati in z repno plavutjo drgniti samico po korenu repne plavuti, za ribama pa se pojavi prosojen oblak, ste bili priča dejanski drsti in odlaganju iker,« je pojasnil Meden.

Med ikrami sicer preživijo le tiste, ki so oplojene in se ujamejo med kamenje in prod na dnu drstne jame, zaščitene pred svetlobo. Čez čas se izvali zarod sulca s krmilnim mešičkom, ki šele po tem, ko se mešiček porabi, zapusti prod. »Do tega trenutka vsako dejanje, ki povzroči uničenje gnezda v produ, pomeni uničenje drsti, zato kranjski ribiči to in druga drstišča nadzorujemo tako podnevi kot ponoči, tudi z uporabo ustreznih tehničnih pripomočkov,« je poudaril Meden in dodal še, da je vznemirjanje rib na drstiščih zakonsko prepovedano, zato ob ogledu ne krilite z rokami po zraku in ne mečite stvari na drsteče ribe.