Umetniki Karl Vouk, Verena Gotthardt in Tanja Prušnik (z leve) so avtorji razstave Sledi/Spuren, ki bo do sredine maja odprta v celovškem Gradu.

Jezik naj bo živi spomenik

Z minuto tišine in z govorom mlade koroške pesnice Slovenke Verene Gotthardt se je v Domu glasbe v Celovcu v torek popoldne sklenila osrednja svečanost v spomin na 80. obletnico izgona 227 slovenskih družin v nemška taborišča. 'Spomini proti pozabi' je bil njen moto, pripravila pa ga je dežela Koroška. Stotim še živim pričam tega nasilnega dejanja, ki so bile aprila leta 1942 še otroci, so se v Mozartovi dvorani pridružili najvišji predstavniki dežele z deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem na čelu in predsednikom Republike Avstrije dr. Alexandrom Van der Bellenom. V programu z naslovom Spomini proti pozabi so se prepletali glasba, ki sta jo izvajala pianist Tonč Feinig in saksofonist Edgar Unterkirchner ter pevski kvintet Ojsternig iz Ziljske doline, in spomini pregnank in pregnancev.

»Treba je ohraniti spomin na krivico, na nekaj nepravičnega, na nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi in kar naj se nikoli več ne ponovi,« je dejala mlada pesnica Verena Gotthardt, vnukinja ene od najmlajših nasilno pregnanih. »Spomin je nekaj dragocenega, beseda še živih prič je oporoka. Pregnani ste bili zaradi jezika, zato naj bo slovenski jezik najbolj živ spomenik, slovenska beseda pa naj ostane živa v vaših družinah na Koroškem,« je dejala. Predstavnike oblasti, deželnega glavarja in še posebej zveznega predsednika je prosila, naj s svojo besedo pripomoreta, da bo spomin na izgon viden v vseh občinah, iz katerih so bili pregnanci.

Predsednik Republike Avstrije dr. Alexander Van der Bellen, ki se je na celovški proslavi 100. obletnice koroškega plebiscita v imenu avstrijske republike opravičil Slovencem za neuresničene ali prepočasi uresničene pravice, je tudi tokrat izrekel vse spoštovanje trpljenju Slovencev. Koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser pa se je osebno v imenu dežele opravičil Slovencem za krivice nacističnega režima in poudaril pomen upora in boja koroških partizanov za nastanek sodobne Avstrije. Slovesnosti v Domu glasbe je sledilo odprtje razstave z naslovom Sledi/Spuren v celovškem gradu, kjer je bil med letoma 1938 in 1945 sedež gestapa in od koder so bili poslani v smrt mnogi koroški Slovenci.

Zveza slovenskih pregnancev bo obletnico izgona počastila jutri, 23. aprila, v Celovcu: ob 11. uri z mašo v celovški stolnici, ki jo bo daroval škof dr. Jože Marketz, in ob 14. uri s spominsko prireditvijo v Domu glasbe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 23. september 2019 / 15:26

Obisk v LTH Castings

Ljubljana – V okviru WFO – svetovnega tehničnega foruma, ki te dni poteka v Portorožu, je LTH Castings v Ljubljani obiskalo 33 znanstvenikov in strokovnjakov s področja livarstva iz 11 držav. V LTH...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 28. januar 2009 / 07:00

Skimar še brez uprave

Nadzorni svet Skimarja še ni imenoval novega predsednika uprave, ki naj bi prevzel delo 1. februarja.

Avtomobilizem / sreda, 28. januar 2009 / 07:00

Zgodba brez pravega konca

Test: Volkswagen Golf 2.0 TDI Comfortline in Renault Megane 1.5 dCi Expression

Gospodarstvo / sreda, 28. januar 2009 / 07:00

Vzajemna bo 1. marca zvišala premijo

Kranj - Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo 1. marca za 9,6 odstotka zvišala premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premija za zavarovance z najvišjim zakonsko dovolje...

Gorenjska / sreda, 28. januar 2009 / 07:00

Ohranjena narava magnet za turiste

Kako uskladiti varovanje narave in turizem, je bilo glavno vprašanje okrogle mize, ki jo je pripravil Triglavski narodni park v sklopu sejma Turizem in prosti čas.

Kranjska Gora / sreda, 28. januar 2009 / 07:00

Novi snežni pridobitvi v Kranjski Gori

Kranjskogorski žičničarji so za gradnjo štirisedežnice Kekec in razširitev smučišča namenili 5,2 milijona evrov.