Umetniki Karl Vouk, Verena Gotthardt in Tanja Prušnik (z leve) so avtorji razstave Sledi/Spuren, ki bo do sredine maja odprta v celovškem Gradu.

Jezik naj bo živi spomenik

Z minuto tišine in z govorom mlade koroške pesnice Slovenke Verene Gotthardt se je v Domu glasbe v Celovcu v torek popoldne sklenila osrednja svečanost v spomin na 80. obletnico izgona 227 slovenskih družin v nemška taborišča. 'Spomini proti pozabi' je bil njen moto, pripravila pa ga je dežela Koroška. Stotim še živim pričam tega nasilnega dejanja, ki so bile aprila leta 1942 še otroci, so se v Mozartovi dvorani pridružili najvišji predstavniki dežele z deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem na čelu in predsednikom Republike Avstrije dr. Alexandrom Van der Bellenom. V programu z naslovom Spomini proti pozabi so se prepletali glasba, ki sta jo izvajala pianist Tonč Feinig in saksofonist Edgar Unterkirchner ter pevski kvintet Ojsternig iz Ziljske doline, in spomini pregnank in pregnancev.

»Treba je ohraniti spomin na krivico, na nekaj nepravičnega, na nekaj, kar se ne bi smelo zgoditi in kar naj se nikoli več ne ponovi,« je dejala mlada pesnica Verena Gotthardt, vnukinja ene od najmlajših nasilno pregnanih. »Spomin je nekaj dragocenega, beseda še živih prič je oporoka. Pregnani ste bili zaradi jezika, zato naj bo slovenski jezik najbolj živ spomenik, slovenska beseda pa naj ostane živa v vaših družinah na Koroškem,« je dejala. Predstavnike oblasti, deželnega glavarja in še posebej zveznega predsednika je prosila, naj s svojo besedo pripomoreta, da bo spomin na izgon viden v vseh občinah, iz katerih so bili pregnanci.

Predsednik Republike Avstrije dr. Alexander Van der Bellen, ki se je na celovški proslavi 100. obletnice koroškega plebiscita v imenu avstrijske republike opravičil Slovencem za neuresničene ali prepočasi uresničene pravice, je tudi tokrat izrekel vse spoštovanje trpljenju Slovencev. Koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser pa se je osebno v imenu dežele opravičil Slovencem za krivice nacističnega režima in poudaril pomen upora in boja koroških partizanov za nastanek sodobne Avstrije. Slovesnosti v Domu glasbe je sledilo odprtje razstave z naslovom Sledi/Spuren v celovškem gradu, kjer je bil med letoma 1938 in 1945 sedež gestapa in od koder so bili poslani v smrt mnogi koroški Slovenci.

Zveza slovenskih pregnancev bo obletnico izgona počastila jutri, 23. aprila, v Celovcu: ob 11. uri z mašo v celovški stolnici, ki jo bo daroval škof dr. Jože Marketz, in ob 14. uri s spominsko prireditvijo v Domu glasbe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 10. avgust 2012 / 07:00

Post v času ramazana jima pomeni zbližanje z bogom

Jeseničanki Hajrija in Ismihana sta dve od milijonov muslimanov z vsega sveta, ki se v času svetega meseca ramazana postijo. Ramazan je nekaj najlepšega, sta povedali.

Objavljeno na isti dan


Gorje / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Prvi korak k moderni knjižnici

V Gorjah so v torek slovesno odprli prenovljeno knjižnico, v kateri je zdaj prostor tudi za računalniški kotiček.

Gorenjska / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Pojasnilo

V članku z naslovom Zelena povezava z jezerom, ki je bil objavljen 9. septembra, smo zapisali, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja komisija pripravila nov načrt za ureditev blejskega pa...

Zanimivosti / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Že deseti županov sprejem za novorojence

Radovljica - V ponedeljek so na Občini Radovljica pripravili že deseti letošnji sprejem za novorojence in njihove starše pri županu. Letos je tako radovljiški župan Janko S. Stuš...

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Inovatorji Acronija spet zlati

Med najboljšimi inovatorji na nacionalni ravni, ki so prejeli priznanja GZS, so inovatorji iz štirih gorenjskih podjetij.

Gospodarstvo / ponedeljek, 22. september 2008 / 07:00

Mošt iz vreče v škatli

Na Matijovčevi kmetiji v Podbrezjah predelujejo sadje tudi v sladki mošt, ki ga polnijo v škatle s pet- in desetlitrskimi vrečami.