Brezposelnost se je najbolj znižala na Gorenjskem

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 22. april 2022 / 16:41

Brezposelnost se še naprej znižuje in je dosegla drugo najnižjo vrednost v zgodovini merjenja. Na letni ravni je največji upad beležila kranjska območna služba Zavoda za zaposlovanje.

Kranj, Ljubljana – Tudi v tem letu se nadaljuje upadanje brezposelnosti. Konec marca je bilo na Zavodu za zaposlovanje registriranih 60.534 brezposelnih oseb, kar je 6,6 odstotka manj kot februarja oz. 26,7 odstotka manj kot marca lani. Gre za drugo najnižjo vrednost od začetka beleženja podatkov, manj oseb je bilo na zavodu prijavljenih le septembra 2008, ko je bilo brezposelnih 59.303 ljudi.

Na kranjski območni službi je po podatkih zavoda marca brezposelnost upadla za 8,8 odstotka. Višji upad so zabeležili le v Murski Soboti in na Ptuju. Na letni ravni pa se je med vsemi območnimi službami brezposelnost najbolj znižala v Kranju, kjer so zabeležili 35,7 odstotka brezposelnih manj kot pred letom. Na zavodu je bilo tako prijavljenih 3.764 oseb.

Tudi stopnja registrirane brezposelnosti je po zadnjih, januarskih podatkih v državi znašala 6,9 odstotka, v Kranju pa je bila najnižja med vsemi območnimi službami – 4,5 odstotka. Tudi primerjava med občinami razkriva, da so vse z območja širše Gorenjske krepko pod državnim povprečjem. Najnižja je v občinah Železniki (2,1), Jezersko (2,3), Kranjska Gora (2,7) in Gorenja vas - Poljane (2,8).

Največ prostih delovnih mest je še vedno na področju predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, zdravstva in socialnega varstva. Marca so denimo delodajalci zavodu sporočili dobrih 17 tisoč prostih delovnih mest, kar je skoraj za četrtino več kot februarja in 45,7 odstotka več kot marca lani. Med iskanimi poklici so prevladovali delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in pri visokih gradnjah, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ter natakarji.

Med brezposelnimi, ki iščejo delo, je bilo marca 18 odstotkov presežnih delavcev in stečajnikov, slabih 15 odstotkov je bilo iskalcev prve zaposlitve ter 56 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, torej tistih, ki so brez dela že vsaj leto dni. Prav slednji predstavljajo vedno večji izziv. Skupina dolgotrajno brezposelnih se je namreč v zadnjih letih precej povečala. Leta 2020 jih je bilo v evidenco vpisanih slabih 32, lani pa dobrih 44 odstotkov. Večinoma gre za starejše osebe, mlade brez izobrazbe ali z izobrazbo, po kateri ni povpraševanja, in invalide. Po oceni Zavoda za zaposlovanje je med preostalimi brezposelnimi le še med 17 in 18 odstotkov takšnih, ki so neposredno zaposljivi brez dodatne pomoči.