Duh časa po Puharju

Razstava likovnih del Zmaga Puharja z latinskim naslovom Onus Strepitus v Mali galeriji Likovnega društva Kranj nas spodbuja k razmisleku o tem, v kakšnih časih živimo – vse do dneva zmage.

Kranj – Latinski besedi Onus Strepitus Google prevede kot hrup obremenitve, kar deluje precej grobo, tudi strogo, zagotovo pa dokaj oddaljeno od likovne pisave akademskega slikarja Zmaga Puharja, ki prav o bremenih vendarle pripoveduje na dovolj komunikativen način, da ga vedno znova prebiramo. Primernejši izraz predstavi umetniška vodja v LD Kranj kiparka Martina Marenčič: »Tokrat se Zmago Puhar predstavlja z novo serijo del, ki je bila ustvarjena v zadnjih dveh letih kot reakcija na trenutek, ko se je svet predrugačil pod grožnjo virusa. Za marsikoga je omejevanje svobode in socialno distanciranje pomenilo izredno stisko, tako v Sloveniji kot po svetu. Odziv na to dogajanje se jasno odraža v Puharjevi novi seriji del. Onus Strepitus – Breme šuma.«

Za odziv časa zadnjih dveh let gre torej v najnovejši slikarski izdaji znanega kranjskega slikarja, ki se je v svojem polstoletnem ustvarjalnem opusu mnogim Kranjčanom približal z značilnimi značilnimi podobami domačega mesta. Tokrat predstavljena dela, ki jih je ustvaril v zadnjih dveh letih, so drugačna, a v likovnosti prav taka, kot smo jih vajeni – Puharjeva. »Slike so na vsak način odraz časa, ki smo ga živeli dve leti in ga vsaj malo še vedno živimo. Če ne bi bilo takih in drugačnih ukrepov, omejevanj svobode, zaprtih meja, bombardiranja z informacijami, ki so ljudi spravljale v obup, bi bila tudi ta razstava drugačna,« o bremenih, ki so mu narekovala slikanje, pove Zmago Puhar, ki je razstavo tudi sicer načrtoval v tem pomladnem času, ko se približuje njegov okrogli življenjski jubilej.

Marenčičeva je ob obisku v njegovem ateljeju vztrajala, naj predstavi prav najnovejša dela in jim da prednost pred svojimi najbolj prepoznavnimi motivi Kranja, rib, ptičkov, šopkov … Ob razstavljenih delih poudarja: »Že na prvi pogled je serija slik nekaj popolnoma novega ne glede na vedno prisotne elemente Puharjevega opusa. Še vedno lahko opazimo značilen živahen kolorit, mreženje likovnih polj ter geometrijsko razčlenjenost slikarske ploskve, a skozi to močno čutimo restriktiven trenutek in skoraj nasilno usmerjanje. Slikovito likovno ploskev nadgrajuje do trenutka, ko jo grobo omeji z ravnimi, strogimi, polnimi linijami, ki razbijejo in omejijo le na videz kaotično površino, kot bi skušal pokazati stisko, ki vre znotraj človeka in meje, ki mu postavlja sistem, v katerem živi.«

Puhar je tokrat večinoma ustvarjal z oljnimi barvami na poseben papir, kakršnega tiskarji uporabljajo pri ofsetnem tisku med ploščami. Tak papir je primerna podlaga za oljne barve, saj se ne vlaži in upogiba. »Delal sem zelo impulzivno, a sem vendarle za slikanje porabil več časa in globlji razmislek pri iskanju motiva kot sicer,« pove slikar. Ogledujemo si zanj značilne geometrične risbe z usmerjevalnimi cestnimi oznakami, slike s kaosom črk in številk, ki jih vendarle postavlja v nekakšen red, tu so kolaži – lepljenke iz kvadratnih kosov starega uporabljenega blaga, ki jih slikar prereže z belim križem in videno spremeni v nekakšen star »olupljen« zid … Hkrati pa pristnost svojih del Puhar potrjuje z zanj značilnim koloritom, ki zažari v vsej svoji moči.

»Seveda me vleče v abstrakcijo, zato delam na vseh področjih, tako svoje klasične motive, po katerih sprašujejo ljudje, kot slike, ki mi jih nekako narekuje vzdušje časa,« pove Puhar, ki vseskozi raziskuje po obsežnem polju znotraj lastnega likovnega sloga. Tako rekoč vsak dan ga lahko srečamo v ateljeju nad pošto, kjer snuje nova in nova dela ter gosti tudi tečajnike v Puhart likovni šoli, tako mlade kot skupino zahtevnejših ustvarjalcev v tretjem življenjskem obdobju, ki so v preteklosti delovali v oblikovanju, tiskarstvu in podobno. Da so slednji čisti nadstandard, se v sodobnem jeziku izrazi sogovornik.

Aktualna razstava Onus Strepitus – Breme šuma še enkrat znova potrjuje, da se Zmago Puhar ob svojih likovnih delih vedno počuti doma, čeprav je svoje likovno stanovanje času primerno nekoliko preuredil. Kot zapisano v podnaslovu, so dela na ogled vse do dneva zmage, ko bo slikar že sedemdesetič praznoval svoje prazniku primerno ime.