Slabša kreditna sposobnost družin

Zaradi višjega zneska za vzdrževanega družinskega člana se je kreditna sposobnost družin z otroki še poslabšala, opozarjajo v Združenju bank Slovenije.

Ljubljana – V skladu z zakonodajo se je s 1. aprilom znesek za vzdrževanega družinskega člana povečal z 237,29 na 248,92 evra, kar pa je zaradi makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva še poslabšalo kreditno sposobnost družin z otroki.

Kot opozarjajo na Združenju bank Slovenije, mora zaradi ukrepa, ki ga je novembra 2019 sprejela Banka Slovenije, potrošniku po poplačilu mesečnih kreditnih obveznosti ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. »Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči. V praksi to pomeni, da se je potrošnikom, ki preživljajo otroke, že drugič letos znižala kreditna sposobnost,« pravijo v Združenju bank Slovenije, pri čemer dodajajo, da se je kreditna sposobnost znižala že januarja, ko se je minimalna plača zvišala za 4,9 odstotka.

Na ZBS, kjer že vse od uveljavitve nasprotujejo ukrepu Banke Slovenije, so pripravili tudi več primerov izračunov poslabšanja kreditne sposobnosti ob dvigu minimalne plače. Maksimalna kreditna sposobnost posameznika brez otrok in s kreditom z ročnostjo odplačevanja 15 let je pred dvigom minimalne plače znašala 68 tisoč evrov, po dvigu pa 62 tisoč evrov.

V primeru para z dvema povprečnima plačama se je kreditna sposobnost poslabšala za 12 tisoč evrov, v primeru para z dvema otrokoma in ob upoštevanju še vpliva višjega dodatka za vzdrževanega družinskega člana pa se je kreditna sposobnost za kredit z dobo odplačevanja 15 let v primeru fiksne obrestne mere poslabšala za dodatnih 3.700 evrov, v primeru variabilne obrestne mere pa še za približno petdeset evrov več.