Še dovolj prostora za rast

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 15. april 2022 / 13:58

Lesnopredelovalna industrija v zadnjih letih beleži rast, a se spopada tudi z izzivi, s katerimi so se ukvarjali na tokratnih Dnevih slovenskega lesarstva.

Ljubljana – Včeraj so se v Ljubljani končali tretji Dnevi slovenskega lesarstva, ki so od srede potekali v organizaciji Javne agencije Spirit Slovenija ter direktorata za lesarstvo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Gre za osrednji nacionalni strokovni dogodek slovenske lesne industrije, v okviru katerega so potekale številne okrogle mize, predavanja in drugi dogodki, ki so se osredotočali na izzive lesne in pohištvene industrije, krožnega gospodarstva, kjer ima les veliko vlogo, ter zagotavljanje usposobljenih kadrov v lesni industriji.

V Sloveniji, ki spada med tri najbolj gozdnate države v Evropi, imamo letni prirast štiri kubične metre lesa na prebivalca, za izdelke pa ga porabimo zgolj pol kubičnega metra.

Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Simon Zajc, so se osredotočili na pomen lesa kot trajnostnega materiala z velikim razvojnim potencialom za našo državo. Spodbujajo uporabo lesa kot materiala za industrijsko predelavo, ne kot energenta. »Šele ko les zaključi svojo življenjsko dobo oziroma ko gre za odpadek pri proizvodnji, je smiselna uporaba lesa kot energenta,« je med drugim dejal Zajc in dodal, da je država preko različnih virov od leta 2015 do danes za lesno industrijo namenila 64 milijonov evrov, v naslednji finančni perspektivi pa bo na voljo 134 milijonov. Kot je dodal Danilo Anton Ranc, generalni direktor direktorata za lesarstvo, je bil že ta mesec objavljen razpis iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je za lesno industrijo na voljo 28 milijonov evrov. S temi ukrepi želijo povečati domačo predelavo lesa in zmanjšati izvoz nepredelane hlodovine, spodbujajo pa tudi leseno gradnjo in opremljanje notranjih prostorov z izdelki iz lesa.

Za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov si prizadevajo tudi v agenciji Spirit Slovenija, kjer so lani zagnali kampanjo Uporabimo slovenski les, s katero javnost ozaveščajo o uporabi lesa in spodbujajo k njej. »Veseli nas, da v zadnjih letih slovenska lesna in pohištvena industrija beležita pozitivne trende, kar ima tudi številne multiplikativne učinke,« je poudaril v. d. direktorja Spirita Rok Capl.

S tem se strinja tudi Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kot je dejal, je bila lesnopredelovalna industrija po krivici spregledana v prvih dveh desetletjih obstoja države, po letu 2010 pa se je vendarle zgodil obrat. Pomemben mejnik je predstavljalo leto 2015, ko je bil ustanovljen direktorat za lesarstvo, s čimer so se odprle možnosti za pridobivanje sredstev za razvoj panoge, ki se v zadnjih letih vzpenja. »Če primerjamo dosežke iz leta 2013 z letom 2020, vidimo, da je promet zrasel z ene milijarde na 1,5 milijarde evrov, da je dodana vrednost na zaposlenega zrasla s 27 tisoč na 38 tisoč evrov in da se je letna količina predelanega lesa povečala z 1,5 milijona na 2,3 milijona kubičnih metrov,« je s številkami postregel Milavec, ki je kot enega največjih izzivov navedel pomanjkanje hlodovine, predvsem iglavcev, s katerim so se v panogi spopadali že lani, letos pa je težava še večja. A kot dodaja, je izziv rešljiv. »Slovenski gozdovi omogočajo letni posek v višini od šest do sedem kubičnih metrov – brez škode za gozdove oziroma celo v njihovo korist, saj se morajo ti obnavljati,« je dejal in dodal, da je v naših gozdovih veliko prestarih dreves, ki z leti izgubljajo vrednost.

Na dogodku so že drugič podelili tudi nacionalne nagrade in priznanja za lesarski presežek leta. V konkurenci 31 izjemnih oblikovalskih predlogov, ki so prispeli na natečaj, je priznanje dobilo tudi okno Natura Ultimo avtorice Lize Križnar in podjetja M Sora iz Žirov, ki je izdelano iz starega, odsluženega lesa, ustreza pa vsem sodobnim tehnološkim zahtevam.