Iz epidemije izšli bolj povezani

Splošna bolnišnica (SB) Jesenice je v torek organizirala že 14. Dan Angele Boškin, strokovno srečanje na temo kakovostne in varne zdravstvene obravnave.

Letošnje strokovno srečanje so pripravili z naslovom Izzivi in izboljšave izpeljane v času epidemije covida-19, ki so bili izvedeni v bolnišnicah in na primarnem nivoju. Mateja Verdinek, dr. med., specialistka interne medicine, je bila med epidemijo predstojnica covidnega oddelka v SB Jesenice. Na srečanju je predavala o prilagoditvi delovanja njihovih oddelkov med epidemijo. »Bistveno je, da je prišlo do povezav med vsemi nivoji kadra v bolnišnici. To je prednost majhnih bolnišnic, majhnih timov, kjer se tudi na osebnem nivoju sorazmerno dobro poznamo med seboj in je iz tega razloga sodelovanje bolj pristno in iskreno. Pristopili smo enovito k temu izzivu. Kot je bil to izziv, je bila tudi priložnost – in upam, da ne bomo zdaj vsega tega, kar smo se naučili, pozabili, in da bomo ohranili občutek pripadnosti.« Kot je še poudarila, sta bili minuli dve leti težki, vendar pa so izzivi, s katerimi so se morali spopasti, prinesli tudi neke dobre plati, za katere upa, da jih v hitrem vračanju v stare kolesnice ne izgubljamo prehitro. »Bilo bi mi žal, da bi recimo vse telemedicinske obravnave, ki so bile na voljo, e-konzultacije, s katerimi smo skušali čim bolj pristopiti k pacientu in napotnim zdravnikom, zdaj kar zavrgli.« Mateja Verdinek dodaja, da žal covidna 'zgodba' tudi še ni zaključena. V jeseniški bolnišnici imajo trenutno oddelek za bolnike, ki imajo covid kot pridruženo bolezen.

Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je poudarila vključevanje te organizacije v obvladovanje epidemije. »Predstavili smo aktivnosti, ki jih je strokovna organizacija ves čas izvajala zadnji dve leti v podporo svojim članom, izvajalcem zdravstvene in babiške nege. Želeli smo poudariti tudi dobre plati, v smislu, da vse, kar je bilo zelo težkega, stresnega, se je na koncu izkazalo kot dragocena izkušnja pridobivanja novih veščin, dodatnega znanja. Izkazalo se je, kako pomembno je, da tudi neka strokovna organizacija, ki je hkrati regulator, daje strokovne usmeritve, navodila za delo v kliničnih okoljih. Lepa zgodba je bilo vključevanje študentov zdravstvene nege in medicine, kako so sami začutili potrebo sodelovati, pomagati. To je ena najlepših zgodb, ki se je stkala za skupen cilj: pomoč nemočnemu, obolelemu, starostniku v izrednih razmerah. Verjamem, da bo to za prihodnje sodelavce odlična izkušnja in da bodo ti, ki so kadarkoli tako sodelovali, tudi kasneje živeli timsko delo,« je povedala Ažmanova.

Na začetku epidemije so se vsi srečevali z neznanim, je poudarila Mojca Strgar Ravnik, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe v SB Jesenice. »Prav dosti časa ob začetku epidemije nismo imeli. Treba se je bilo na hitro obrniti, pripraviti, ampak mislim, da nam je šlo. Stvari, ki smo jih na začetku postavili, smo potem samo še nadgrajevali glede na potek covida, česar brez zavzetih zaposlenih kjerkoli v Sloveniji, ne samo pri nas na Jesenicah, ne bi mogli tako dobro izpeljati, in to ob dejstvu pomanjkanja medicinskih sester ter tudi drugega kadra.« Strgar Ravnikova je poudarila povezanost zaposlenih med epidemijo, hitro pripravo dokumentov, protokolov, navodil. Pa so si zdaj končno vsaj malo oddahnili? »Nismo pozabili, zagotovo smo si pa vsaj malo oddahnili.« Na srečanju so gostili še več drugih strokovnjakov.