Komenda spet v starem sejemskem sijaju

Če bi sodili po številu razstavljavcev in obiskovalcev na šestindvajsetem spomladanskem kmetijsko-obrtnem sejmu v Komendi, bi lahko ocenili, da so si oboji, tako razstavljavci kot obiskovalci, ta sejem po »kovidnem obdobju« spet zelo želeli.

Komenda – Komenda je bila spet tri dni v tradicionalnem sejemskem slogu: razstavljavci, vseh je bilo več kot sedemsto, so do zadnjega kotička zapolnili razstavišče, obiskovalci pa so z množičnim obiskom nagradili prizadevanja prireditelja, Konjeniškega kluba Komenda, ki jim je, kot je že tradicija za komendske sejme, omogočil ogled brez plačila parkirnine in vstopnine. Obiskovalci so imeli kaj videti. Na sejmu je bila velika ponudba kmetijske in gozdarske mehanizacije, obrtnih izdelkov, različnih storitev in blaga za široko porabo, pestra pa je bila tudi nekomercialna dejavnost. Za uvod v sejem je bilo predavanje o pridelavi jagodičja, Zavod za gozdove Slovenije je na sejmu predstavljal varno delo z motorno žago, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj z agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja na svojem razstavnem prostoru dajalo informacije glede enajstih odprtih javnih razpisov za ukrepe iz programa razvoja podeželja in glede subvencijske kampanje, ki se bo končala 6. maja. Ministrstvo za obrambo je poskrbelo za promocijo Slovenske vojske, nekatere politične stranke pa so pred državnozborskimi volitvami izkoristile sejem za predstavitev svojih kandidatov in programov.

Na slovesnosti ob odprtju sejma se je zbranim pridružil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. Zahvalil se je prirediteljem za organizacijo sejma, ki prinaša novosti na področju kmetijske mehanizacije in tehnologije, se spomnil pobudnika komendskih sejmov, že pokojnega Lojzeta Laha, ki je dobro vedel, da je za doseganje ciljev treba sodelovati in si ne nasprotovati, ter se zahvalil kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter trgovcem, ki so zaslužni za to, da imamo v Sloveniji dovolj hrane. Kot je dejal minister, je tudi vlada prepoznala kmetijstvo kot eno najpomembnejših panog v državi, kar dokazuje tudi s tem, da je v zadnjem letu in pol za različne pomoči kmetijstvu namenila 75 milijonov evrov in da je za novo programsko obdobje 2023–2027 zagotovila za kmetijstvo, gozdarstvo in živilstvo dodatnih 310 milijonov evrov.

Med rednimi razstavljavci na komendskih sejmih je tudi podjetje Tajfun Planina, ki je tokrat ponujalo gozdarske vitle, gozdarske prikolice, rezalno-cepilne stroje, dvigala in drugo gozdarsko opremo. Kot je delal Jože Kaštrun iz Nove vasi pri Preddvoru, sicer vodja prodaje v Tajfun Planina in Tajfun Liv Postojna, so sejmi v Komendi vedno dobro obiskani, udeležujejo pa se jih predvsem zato, da kupcem predstavijo novosti, pri katerih težijo k energetsko učinkovitejšim in okolju prijaznejšim rešitvam. Letos prodaja gozdarske opreme dobro poteka, v zadnjem času dosegajo rekordni promet.

Med strokovnimi ustanovami je vedno na sejmu tudi Zavod za gozdove Slovenije. Tokrat je lastnikom gozdov predstavljal varno delo z motorno žago in s pomočjo posebne naprave na kamionu tudi pravilno rezanje debla z napetimi vlakni; poleg tega pa je predstavljal tudi gozdne učne poti. Kot je povedal inštruktor Janez Spruk, so pri varnem delu z motorno žago predstavili in prikazali, kako mora biti sekač opremljen za delo v gozdu, katere varnostne elemente mora imeti sodobna motorna žaga, katere pripomočke je treba vzeti s sabo na sečišče, kako poteka pravilno podiranje drevesa ... »Vse več lastnikov gozdov, še zlati mladih, uporablja zaščitno opremo,« je dejal Janez Spruk in opozoril, da naj lastniki ne hodijo delat v gozd sami, ampak v paru, da naj na delo v gozd vzamejo s sabo tudi prvo pomoč in mobitel, da je pri podiranju drevesa pogosta napaka preglobok zasek ...

Med petkovim ogledovanjem sejma smo zmotili Matija Katrašnika z Jamnika. Na vprašanje, kaj ga je prineslo na sejem, je dejal, da radovednost o tem, kaj je novega na področju kmetijske in gozdarske mehanizacije. Na hribovski kmetiji namreč obdelujejo pet hektarjev kmetijskih zemljišč in gospodarijo z dvajsetimi hektarji gozda na Jelovici, registrirano pa imajo tudi dopolnilno dejavnost. Letos ne načrtujejo vlaganj v kmetijo, ampak le v hišo, sicer pa ugotavljajo, da je vse težje zaslužiti denar za nakup mehanizacije.