Leksikon priimkov

»Pomen priimkov / Ta vidik raziskovanja izvora priimkov je pravzaprav sporočilno najpomembnejši, zanimiv in zato najbolj iskan. To dokazuje tudi najobičajnejše vprašanje, ki se pojavi, ko začnemo kjer koli govoriti o priimkih: Kaj pomeni ta priimek? Imenoslovec bi moral odgovoriti: Ta priimek je nekoč, tj. ob nastanku, pomenil to in to. Torej moramo govoriti le o nekdanjem, prvotnem pomenu priimkov, tj. o pomenu v času njihovega nastanka. Ta je tesno povezan z izborom priimkovne podstave in s takratno poimenovalno motivacijo. Dandanes priimki nimajo več svojega pomena in se ga v vsakdanji rabi večinoma tudi ne zavedamo. Prav tako, razen čisto naključno (gl. rek Nomen est omen), ta pomen ni v ničemer povezan s tem, kar je, predstavlja njegov današnji nosilec. Še več, ta lahko dandanes je, predstavlja celo nekaj čisto nasprotnega v primerjavi z nekdanjim, prvotnim. Takih primerov je veliko. Zato je torej kakršno koli pogojevanje odnosa do koga zaradi njegovega priimka s takšnim ali drugačnim nekdanjim pomenom popolnoma nesmiselno, neumestno. To velja seveda tudi za odnos do razlagalca izvora priimkov, ko ta za določen priimek ugotovi pomensko neljubo, kočljivo podstavo, izhodišče. V moji dolgoletni razlagalni praksi se namreč nekateri imetniki takih priimkov niso mogli sprijazniti z neljubo ugotovitvijo o njihovem nekdanjem pomenu. Torej ne razumejo, da priimki skupaj z imenom zdaj opravljajo le svojo razpoznavno identifikacijsko funkcijo, razlagalec pa raziskovalno nevtralno samo ugotavlja, ali domneva nekdanjo, prvotno poimenovalno in pomensko motivacijo. Raziskovalec izvora priimkov pa kljub današnji večinoma identifikacijski funkciji osebnega imena vseeno poskuša ugotoviti, kakšni motivi so nekdaj vodili ljudi, da so koga poimenovali s takšnim ali drugačnim imenom ali priimkom. V nadaljevanju bom na kratko opisal, kako je možno ugotavljati nekdanje, prvotne pomene priimkov, nastalih iz posameznih priimkovnih podstav.« (str. 13)

Gornji odstavek je iz uvodne besede v to zajetno in dragoceno knjigo. Tudi mene je seveda najprej zanimalo, kaj pomeni moj priimek. In izvem: priimek Naglič izhaja iz vzdevka Nagel, ta pa iz pridevnika nagel … Avtor ima prav: naglost je moj priimek pomenil takrat, ko je nastal, za prve Nagliče, vpisani so v Loškem urbarju iz leta 1501, v žirovskem uradu: Naglitsch, Amt Seyrach. Jaz bi se moral sicer pisati Počasnik. Vsaj en priimek pa v tem mogočnem leksikonu manjka. Nosi ga moj prijatelj Franc Temelj, edini moški s tem priimkov v RS …