Černigojeve hipnotične kompozicije

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 10. april 2022 / 20:53

V Galeriji Paviljon NOB v Tržiču je na ogled razstava del Avgusta Černigoja, utemeljitelja konstruktivizma na Slovenskem. Na ogled so grafike iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja ter še nekaj za umetnika manj značilnih del, ki jih je izbrala umetnostna zgodovinarka Suzana Kokalj.

V Tržiškem muzeju poleg razstav domačih likovnih ustvarjalcev vsako leto v Galeriji Paviljon NOB predstavijo tudi dela katerega od izstopajočih avtorjev, ki so se s svojim izjemnim umetniškim opusom zapisali v zgodovino slovenske umetnosti. Eden takih je nedvomno tudi primorski slikar Avgust Černigoj (1898–1985), ki velja za utemeljitelja konstruktivizma na Slovenskem in enega najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Černigoj je tudi sicer v svojem celotnem ustvarjalnem obdobju, tako v letih med obema vojnama kot po drugi svetovni vojni, sledil sodobnim trendom in ni bil le umetnik, ampak je umetnost tudi živel.

Rodil se je v Trstu, se šolal na oddelku za dekorativno slikarstvo na Srednji umetno-obrtni šoli v Trstu, po prvi svetovni vojni, ki jo je preživel kot avstrijski vojak, pa je delal kot pleskar v ladjedelnici. V dvajsetih letih je poučeval risanje v Postojni, tri semestre študiral slikarstvo v Münchnu, in na kratko obiskoval tudi znamenito umetniško šolo Bauhaus v Weimarju. Veliko je deloval kot zasebni likovni pedagog, bil scenograf, kostumograf, dekorater ladijskih interierjev, med drugo svetovno vojno je poslikaval cerkve, po njej pa je do leta 1970 poučeval risanje na Slovenski realni gimnaziji in na učiteljišču v Trstu. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, 1981 pa je postal dopisni član SAZU. Leta 1980 se je preselil v Lipico, kjer je preživel svoja zadnja leta.

»Slovenija in umetnost njegovih sodobnikov mu nista zadostovali, tisto, kar je iskal in o čemer je razmišljal, pa je našel v Bauhausu, ki ga je, čeprav je bil tam le nekaj mesecev, zaznamoval za celo življenje. Kot umetnik je bil pred časom in je s tem – čeprav včasih, kar se tiče eksistence, zelo težko – tudi živel,« je povedala umetnostna zgodovinarka in kustosinja razstave Suzana Kokalj, ki je za osrčje tokratne razstave izbrala grafike, ki jih hrani Goriški muzej Kromberk - Nova Gorica. Grafike izhajajo iz poznejšega Černigojevega obdobja, iz šestdesetih in sedemdesetih let dvajsetega stoletja, ko je novi konstruktivizem prek umetniških del, sestavljenih iz objektov, prenašal tudi v grafiko. Kokaljeva doda, da so jo prav grafike še posebno pritegnile, saj delujejo nekako brezčasno in je v njih moč prepoznati tudi aktualni čas. Kot je dejala direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, je Černigoj živel v ne ravno najboljših časih in se je kot umetnik slikar tudi odzival nanje.

»Tematsko oblike tvorijo različne podobe. Nekatere namigujejo na žensko telo; te večinoma nosijo erotično noto. Druge delujejo kot robotizirane živali. Tretje oblike bi lahko označili kot podobe iz sanj ali halucinacij; gledalca strmo opazujejo s svojimi velikimi očmi kot biblijski angeli ali 'veliki brat'. Nekatere pa v sebi nosijo elemente, ki spominjajo na obredno umetnost starodavnih ljudstev,« k razstavi zapiše Suzana Kokalj, ki je ducatu grafik dodala še deset del v drugih likovnih tehnikah in s tem pokazala na širok razpon Černigojeve ustvarjalnosti.

Tudi tokratna razstava pozorne obiskovalce nagrajuje z dodatkom v zadnjem delu galerije, kjer so na ogled nekatera dela v drugačnih tehnikah in likovnih pristopih, med drugim tudi kolaž, nekaj slik na platnu, tu pa je tudi delo Abstrakcija v tehniki tuš in flomaster, ki ga hrani Loški muzej. Razstava bo na ogled do konca meseca.