Koliko zaklonišč imamo

Zaradi vojne v Ukrajini se zastavlja vprašanje, koliko zaklonišč imajo gorenjske občine in v kakšnem stanju so. Za njihovo vzdrževanje so sicer zadolženi lastniki in upravljavci objektov, kjer so zaklonišča.

Kranj – Uprava RS za zaščito in reševanje pojasnjuje, da zaklonišča delimo na zaklonišča osnovne zaščite in na tiste dopolnilne zaščite. Zaklonišča osnovne zaščite zagotavljajo zaščito pred mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom, funkcionalno pa so zgrajeni za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi, po potrebi tudi za več oseb. Zaklonišča dopolnilne zaščite pa zagotavljajo zaščito pred ruševinami in funkcionalno opremljene prostore za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi. Poleg zaklonišč poznamo tudi zaklonilnike, ki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Lahko so kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Kletni zaklonilniki so preurejeni kletni ali drugi primerni prostori v objektih, rovni zaklonilniki pa so na odprtem prostoru zunaj objektov, ki so praviloma pokriti oziroma zaprti, lahko pa so tudi odprti.

Evidenco zaklonišč na podlagi Uredbe o gradnji in vzdrževanju zaklonišč vodijo občine, zato smo nekatere večje občine na Gorenjskem povprašali, s koliko zaklonišči razpolagajo in kakšne so njihove kapacitete. Na Mestni občini Kranj so tako razložili, da je na njenem območju več kot 40 zaklonišč za približno 8500 ljudi, od tega jih je polovica v soseski Planina, nahajajo pa se tudi v središču oziroma v okolici centra mesta (sedem), na območju Labor (dve), v Struževem … Večina zaklonišč nudi osnovno zaščito, so dodali. Polovico zaklonišč, ki jih vzdržuje MOK, je bilo servisiranih v letu 2020, druga polovica pa v letu 2021. Obveznost servisiranja zaklonišč za osnovno zaščito je sicer na dve leti. »MOK ima sicer eno najbolj usposobljenih in opremljenih civilnih zaščit v Sloveniji. Pripravljene ima tudi protokole v primeru različnih nesreč in drugih izrednih stanj. Sledimo situaciji in se ji sproti prilagajamo. Ocenjujemo, da so za zdaj občani lahko brez skrbi, upamo pa, da se bodo izredne razmere v Ukrajini čim prej umirile,« so še sporočili. V kranjski občini imajo tudi devetnajst zaklonilnikov, med njimi so največji in zagotovo najbolj znani rovi pod Kranjem, v katerih je prostora za 4500 do 5000 ljudi.

Občina Škofja Loka razpolaga z osmimi zaklonišči, namenjenimi javnim zavodom (vrtcem in osnovnim šolam) in organizacijam. Vsa zaklonišča so namenjena osnovni zaščiti, njihova kapaciteta pa je pogojena z velikostjo zavoda oz. organizacije, ki ji je zaklonišče namenjeno. »V vseh teh zakloniščih so izvedeni redni letni servisni pregledi. Vsa zaklonišča imajo pridobljena in veljavna potrdila o primernosti,« so zagotovili. Poleg tega je na območju občine še okrog dvajset zaklonišč in zaklonilnik, ki so v upravljanju in oskrbi upravljavcev večstanovanjskih in poslovnih stavb (podjetij) ter nekaterih drugih javnih objektov širšega, medobčinskega značaja, so razložili.

Na Občini Radovljica so razložili, da imajo evidentiranih dvajset zaklonišč s kapaciteto okoli 2800 mest. Vsa so zaklonišča osnovne zaščite. »Zaklonišča so pretežno dvonamenska in jih je možno urediti za potrebe funkcije zaklonišča. Podatkov o izvedenih kontrolnih preizkusih ali izdanih potrdilih o primernosti zaklonišč nimamo,« so pojasnili. Štiri zaklonišča so sicer namenjena javnim zavodom – osnovnima šolama Frana S. Finžgarja Lesce in Antona T. Linharta Radovljica, vrtcu v Lescah in Domu dr. Janka Benedika, ostala pa so v lasti oziroma upravljanju zasebnih podjetij.