Nada Kuralt nam je odstrla delček svojega bogatega arhiva. / Foto: Tina Dokl

Njeno življenje je krojila solidarnost

V več desetletjih aktivnega udejstvovanja je Nada Kuralt, ki bo letos dopolnila 93 let, pustila neizbrisen pečat v gorjanski skupnosti. Trideset let je bila predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Gorje, hkrati je z nasveti in dejanji sodelovala pri razvoju gorjanske krajevne skupnosti in kasneje občine. Leta 2010 je postala prva častna občanka Občine Gorje. Njeno življenje so zaznamovale solidarnost, humanitarnost in brezpogojna pomoč sočloveku.

Nada Kuralt, rojena na Hrvaškem, je leta 1949 z dekretom prišla službovat v Slovenijo kot medicinska sestra v okrevališče v Gozd - Martuljek, kjer je spoznala moža Jožeta Kuralta. Po dveh letih bivanja v Gorjah sta se leta 1952 preselila v Radovljico, za tem na Jesenice, leta 1969 sta se vrnila v Spodnje Gorje, kjer sta kupila hišo, v kateri sta uredila tudi turistične apartmaje in sobe. »Ko sem leta 1950 prišla v Gorje, so se ravno vračali interniranci in izseljenci, ničesar niso imeli, bili so revni, a so se razumeli, bili so povezani in enotni, med njimi ni bilo sovraštva. Odnosi so danes žal mnogo bolj kruti,« je povedala Nada Kuralt. Leta 1961 je odšla v Ameriko, kjer je dve leti delala kot medicinska sestra v eni od washingtonskih bolnišnic. »Moževa teta in stric sta ob obisku Slovenije hvalila življenje v Ameriki, a je bilo vse prej kot rožnato. Ker mož ni dobil vstopnega vizuma, sem šla sama. Delo je bilo naporno in težko, kmalu sem spoznala, da imamo pravo Ameriko doma, v Sloveniji,« nam je zaupala.

Družina Kuralt je petdeset let vodila Krajevno organizacijo Rdečega križa Gorje, najprej Nadin tast, zatem mož, sledila je Nada, nasledil jo je sin, ki je bil predsednik do leta 2020. V času njihovega predsedovanja se je poslanstvo Rdečega križa v Gorjah dodobra uveljavilo, pri čemer je ravno Nada zaslužna za uveljavitev sistema in načina dela, ki mu v Gorjah sledijo še danes. Veliko pozornost so namenili starejšim, uvedli so podmladek Rdečega križa, vestno so zbirali oblačila in hrano, predvsem pa so skupaj s prostovoljci brezpogojno skrbeli za vse Gorjance, ki so bili pomoči potrebni. »Ni bilo lahko, včasih smo plavali v kalnih vodah s čermi, a ljudje so dobro vedeli, kam se obrniti, če je bila huda ura. Mlade smo želeli naučiti solidarnosti, humanosti, dobrote, spoštovanja in prijateljstva. Človeku je namreč treba pomagati, četudi je iz tujih vrst, nikoli ga ne smeš pustiti samega. Veseli smo tudi, da danes gorjanska občina in Rdeči križ delata z roko v roki. Rdeči križ je leta 2012 dobil tudi svoje prostore za skladiščenje, do tedaj smo hrano in oblačila skladiščili pri nas doma,« je poudarila Kuraltova, ob tem pa se spomnila begunske krize leta 1991, ko so v svoje turistične namestitve sprejeli dvanajst beguncev. »Begunci so bili nekoč deležni mnogo manj pomoči države, kot so je danes, zato smo kot posamezniki in prostovoljci tedaj napeli vse moči, da smo jim lahko pomagali,« je pojasnila Nada Kuralt, ki je zabeležila nešteto prostovoljnih ur, darovala litre krvi, za svoje delo pa prejela številna priznanja. »Če delaš s srcem, ne iščeš plačila niti pohvale ali razloga, delaš enostavno zato, da bi pomagal,« je dodala.

Nada Kuralt že vrsto let skrbno zbira in arhivira gradivo, od fotografij, zapisov do časopisnih člankov, ki so povezani z ljudmi in delom v Gorjah. Gradivo je tekstovno opremila in tematsko uredila v mape. »Ogromno vsega je tam shranjeno, to mi je v veselje, to delam za dušo,« je poudarila, medtem ko nam je odstrla delček svojega arhiva. Med drugim ima arhiviran zgodovinski pregled gorjanskega Rdečega križa, gorjanske športnike, znane može, ena mapa je namenjena Gorjancem, ki so dopolnili devetdeset let, druga mladim Gorjancem, tretja je namenjena njeni osebni in družinski zgodovini in še mnogo drugih pomembnih dogodkov in ljudi se skriva v njenih mapah. Njeno zbrano gradivo ima bogato zgodovinsko vrednost, komu ga bo zapustila, pa Kuraltova odgovori: »Ne vem še, verjetno bo dedič zapisan v oporoki.«

Nada Kuralt, ki zadnje leto živi na Bledu, je še vedno aktivna. Z nasveti pomaga aktualni predsednici Krajevne organizacije Rdečega križa Gorje Nini Repe, tudi gorjanski župan Peter Torkar je deležen kakšnega nasveta. »Še vedno jim dam nekaj nasvetov in pomoči, a ne smem preveč, saj mi pravijo, da imam že nekoliko visok 'emšo',« je v šali sklenila Nada Kuralt.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Naklo / / 09:35

Slovesnost ob zaključku del

Krajani Podbrezij so ob zaključku gradnje komunalne infrastrukture v delu Podbrezij pripravili krajšo slovesnost, župan Ivan Meglič pa je napovedal, da bo prihodnje leto urejen tudi severni del kraja....

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 3. december 2008 / 07:00

Pecivo za praznične dni

Drage gospodinje in gospodinjci, da boste lažje dočakali praznike, si dolge zimske dni zapolnite s peko peciva in različnih vrst kruha. Naj po stanovanju zadiši.

Nasveti / sreda, 3. december 2008 / 07:00

Misel je kot veter

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Gospodarstvo / sreda, 3. december 2008 / 07:00

Pojasnilo

V članku Delavci bodo polovico decembra doma, ki je bil objavljen na prvi in tretji strani petkovega Gorenjskega glasa, smo zapisali, da sta se upravi Goodyear Sava Tires in škofjeloškega...

Žirovnica / sreda, 3. december 2008 / 07:00

Ob desetletnici občine in občinskem prazniku

Žirovnica - Ta teden se bo v občini Žirovnica zvrstilo več prireditev v počastitev desetletnice ustanovitve občine in občinskega praznika, ki ga v vaseh pod Stolom praznujejo 3....

Kronika / sreda, 3. december 2008 / 07:00

Zidar še sestavlja zagovor

Bivši direktor jeseniškega Dominvesta Jožef Zidar je očitno stalen gost kranjske sodne stavbe, saj je menda zoper njega na sodišču vloženih kar 175 različnih zadev, največ na gospodarskem oddelku. Na...