Ključni ukrepi za preboj

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 26. marec 2022 / 10:47

Na Vrhu slovenskega gospodarstva so gospodarstveniki odločevalcem predstavili konkretne ukrepe, potrebne za gospodarski preboj in digitalni ter zeleni prehod.

Brdo pri Kranju – Na letošnjem 16. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki je v sredo potekal na Brdu pri Kranju, so gospodarstveniki pod naslovom Horizonti prihodnosti, razpravljali o nujnih ukrepih na ključnih področjih kratkoročnega in srednjeročnega razvoja Slovenije. V ospredju je bil strateški dokument Horizonti prihodnosti, ki zajema ključne razvojne prioritete gospodarstva, cilje ter okoli 150 konkretnih ukrepov za vzpostavitev učinkovitega, konkurenčnega in prebojnega poslovnega okolja.

Dokument v središče postavlja štiri strateška področja, in sicer zeleni prehod, energetiko in digitalno transformacijo, družbeno, transportno in mednarodno povezljivost, reindustrializacijo in vlogo države in finančnega sistema.

Kot je uvodoma povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka, Horizonti prihodnosti predstavljajo strateški dokument, ki predstavlja apel odločevalcem, kaj slovensko gospodarstvo potrebuje in zahteva. »Stavimo na zeleni prehod, digitalizacijo in avtomatizacijo, e-mobilnost in še bi lahko našteval. A le tehnološki napredek gospodarstva ohranja našo konkurenčnost,« je dejal. Zato so med ključne pogoje razvojnega preboja uvrstili izobraževanje kadrov, višja vlaganja v raziskave in razvoj, stabilne vire financiranja in tesnejši socialni dialog.

Med tri ključne izzive so uvrstili zeleni prehod, ki ga opredeljujejo kot novo industrijsko revolucijo, ki bo verjetno največji in najdražji projekt v samostojni Sloveniji, digitalizacijo, ki jo razumejo kot ekonomsko in družbeno kategorijo, ter usposobljene kadre, od katerih so usodno odvisne tako digitalizacija kot regionalizacija in internacionalizacija slovenskega gospodarstva. Kot pravijo, je za dvig kompetenc ključna povezava gospodarstva z izobraževalnim sistemom.

Kot je dejal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, so Horizonti prihodnosti živ dokument, ki se bo še dopolnjeval, predlogi in ukrepi pa imajo konkretno pravno podlago in so zapisani tako, da bomo lahko sproti spremljali njihovo uresničevanje. Kot je dejal, je čas za nov družbeno-ekonomski okvir, za nova načela. »Obstoječi regulativni okvir moramo z gospodarskega in družbenega področja pogumneje razširiti na ekološko. Podnebna nevtralnost in varstvo biotske raznovrstnosti morata poleg blaginje in socialne varnosti postati osrednja cilja gospodarskega upravljanja,« je med drugim dejal Cantarutti in izrazil nujnost, da Slovenija postane socialno-ekološko tržno gospodarstvo.

Zbrane gospodarstvenike je na Brdu nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je dejal, da so v zadnjih dveh letih dokazali, da zmorejo tudi v kriznih razmerah, in se jim zahvalil za opravljeno delo ter predloge in kritike. Kot je dejal, Horizonti prihodnosti kažejo na samozavest slovenskega gospodarstva.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je poudaril, da smo priča hitremu tehnološkemu napredku in vedno novim inovacijam, ki poganjajo kolesje razvoja. Kot je dejal, moramo ohraniti vse mehanizme za ohranitev tehnoloških in drugih kompetenc ter oblikovanje novega razvoja. Vlada je po njegovih besedah že prisluhnila nekaterim ukrepom iz dokumenta Horizonti prihodnosti, v prihodnje pa ga bo podrobno preučila in upoštevala v največji možni meri.