Participativni proračun

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / sreda, 23. marec 2022 / 08:49

V Kranju so pred kratkim objavili uradne rezultate glasovanja o projektnih predlogih za prvi participativni proračun, vreden 624 tisoč evrov. V vseh 26 krajevnih skupnostih so krajani izbrali projekt (morda dva) v vrednosti do 24 tisoč evrov, ki ga bo občina izvedla še letos. Mestna občina Kranj se tako pridružuje skupini približno štiridesetih slovenskih občin, ki izvajajo participativni proračun ali pa se nanj še pripravljajo. Omenjeno število občin s participativnim proračunom je zgolj naša ocena, ki temelji na zadnjem javno objavljenem podatku iz septembra 2021, ko je bilo takih občin 35.

Naj bo naša ocena točna ali ne, zagotovo lahko ugotovimo, da je teh občin razmeroma malo, če vemo, da je v Sloveniji kar 212 občin. Participativni proračun je vendarle eden od načinov vključevanja občanov v procese neposrednega odločanja. Spodbuja njihovo politično participacijo, obenem pa prispeva k večji transparentnosti ter učinkovitosti porabe javnega denarja, kar posledično krepi zaupanje občanov v demokratični politični sistem. Mednarodne primerjalne študije so tudi pokazale, da se je participativni proračun od leta 1989, ko so ga kot prvi uvedli v brazilskem mestu Porto Allegre, danes pa ga pozna že okoli tri tisoč mest in občin, uveljavil tudi kot uspešni dejavnik hitrejšega, enakomernega in trajnostnega razvoja.

Podatek, da se je v Kranju glasovanja o projektih za participativni proračun kljub obsežni kampanji udeležilo »le« 8,5 odstotka občanov, ki so to pravico imeli, sicer ni ravno navdušujoč, ni pa povsem porazen. V primerjavi z za Slovenijo rekordno, 30-odstotno udeležbo v Radovljici je res videti malo, a v nekaterih občinah so se soočili še s precej slabšim odzivom občanov.

Slabši odziv občanov od pričakovanj ne bi smel pretehtati vseh pozitivnih učinkov takega projekta. Začetek je vedno težek in v današnjih časih je ljudi vedno težje pripraviti k sodelovanju. A vztrajnost se navadno poplača, kar za participativni proračun potrjujejo izkušnje po svetu in tudi v Sloveniji. Na primer v Ajdovščini, kjer so prvi pri nas uvedli participativni proračun in njegovih rezultatov po že treh izvedbah ne morejo prehvaliti.

Seveda pa se morajo tudi v Kranju potruditi v smeri izboljšave procesa. Glede na to, da so stroški izvedbe postopka za izbiro projektov znašali približno 36 tisoč evrov, torej za projekt in pol ene krajevne skupnosti, bi lahko razmislili o možnosti, da bi na enem glasovanju izbirali projekte za dve leti. K transparentnosti postopka pa bi na primer zelo pripomoglo, če bi ob projektih objavili tudi njihove ocenjene vrednosti, tako kot v marsikateri drugi občini.