Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj

Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s policijo včeraj začela evropsko usklajeno nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do 27. marca. Policija bo v tem času po vsej Sloveniji izvajala poostren nadzor hitrosti. V četrtek, 24. marca, pa bo v skorajda vseh državah Evropske unije potekal še maraton nadzora hitrosti.

Ljubljana – Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Med 1. januarjem in 11. marcem letos se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 480 prometnih nesreč. Dve osebi sta v teh prometnih nesrečah izgubili življenje, 24 oseb je bilo hudo, kar 197 pa lažje poškodovanih.

Policija je lani ugotovila 124.421 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev. Zaradi neprilagojene hitrosti je bilo lani zabeleženih 2.982 prometnih nesreč, kar je šest odstotkov več kot leta 2020, zaradi neprilagojene hitrosti pa je umrlo 49 oseb. Število hudo telesno poškodovanih se je v letu 2021 v primerjavi z letom poprej povečalo za 14 odstotkov, število lažje telesno poškodovanih pa za 9 odstotkov. Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v lanskem letu izstopata starostni skupini od 18 do 24 let in od 25 do 34 let. Udeleženci iz teh dveh starostnih skupin so povzročili skoraj polovico prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti.

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ob koncih tedna, lani je 20 oseb umrlo v soboto ali nedeljo. Kar 18 od 49 oseb je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med 20. zvečer in 1. uro zjutraj. »Resno skrb vzbuja tudi dejstvo, sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija v prometnih nesrečah,« so poudarili na Agenciji, kjer so pripravili novo medijsko kampanjo z naslovom Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj, s katero želijo javnost opozoriti na pomen voznim razmeram prilagojene hitrosti, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. Skupaj s policijo so jo včeraj predstavili na novinarski konferenci ob začetku nacionalne preventivne akcije Hitrost.

Objestna vožnja se lahko konča usodno

Na novinarski konferenci je direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar dejal, da številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano in neprilagojeno vožnjo, povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. »Slovensko javnost pozivamo, naj z umirjeno vožnjo vsakdo prispeva k varnim potem za vse udeležence. Omejitve hitrosti so namenjene za našo lastno varnost. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne doleti kazen,« je poudaril.

Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi je ob tem pojasnil, da v četrtek, 24. marca, ko vozniki tako v Sloveniji kot vseh državah EU lahko pričakujejo maraton nadzora hitrosti, policija načrtuje delovanje na okoli šeststo lokacijah. »Tako kot je praksa že zadnjih nekaj let, bo slovenska policija tudi tokrat objavila lokacije, na katerih bomo delovali, na ta način pa želimo pokazati, da želimo delovati predvsem preventivno,« je dejal Vehovec in še opomnil, da smo za dobro prometno varnost odgovorni vsi skupaj.

Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa AVP je dejala, da delež neprilagojene hitrosti med vsemi smrtnimi prometnimi nesrečami znaša 39 odstotkov, kar je še enkrat toliko kot pri vseh prometnih nesrečah. »Mladi od 18 do 24 let so statistično precej bolj rizični kot starejši vozniki motornih vozil, saj povzročijo skoraj štirikrat toliko prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. V zadnjem 9-letnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013–2021 je zaradi nje na slovenskih cestah življenje izgubilo za sedem polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. Še veliko več pa jih je ostalo hudo poškodovanih, zaznamovanih za vse življenje, zaradi česar trpijo ne le sami, temveč tudi njihovi bližnji in prijatelji,« je poudarila.

Hitreje vozite, siloviteje boste trčili

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri hitrosti 30 km/h tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno, pri večjih hitrostih pa se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 metra. Pri hitrosti vozila 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 odstotkov, tveganje za smrt pa kar 90 odstotkov. Agencija in policija zato opozarjata, da so omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu. »Hitreje vozite, siloviteje boste trčili, kar lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Dosledno upoštevajte vse omejitve hitrosti in prilagajajte hitrost razmeram na cesti,« še poudarjajo.