Ogroženost ni nič večja

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / torek, 15. marec 2022 / 16:27

Stopnja ogroženosti jedrske varnosti pri nas zaradi razmer v Ukrajini trenutno ni nič večja, kot je bila pred vojno, pravi direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost Igor Sirc.

Ljubljana – Dogodki, ki jih v teh dneh spremljamo v Ukrajini, sprožajo vse več vprašanj tudi glede jedrske varnosti in pripravljenosti na morebitne izredne jedrske dogodke, tako v Evropi kot v Sloveniji. O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Igorjem Sircem, direktorjem Uprave RS za jedrsko varnost. Pravnik, doma v cerkljanski občini, je na upravi sicer zaposlen že dobri dve desetletji. Med drugim je sodeloval tudi pri pripravi zakonodaje s področja jedrske in sevalne varnosti, med letoma 2017 in 2019 pa je vodil sektor za pripravljenost na izredne dogodke.

»Trenutna stopnja ogroženosti jedrske varnosti pri nas glede na uradne informacije in stanje, ki ga spremljamo, ni nič večja, kot je bila pred vojno v Ukrajini,« miri sogovornik, ki ob tem dodaja, da razmere v jedrskih objektih v Ukrajini sicer podrobno spremljajo, prek sistema nujnega obveščanja o izrednih dogodkih Mednarodne agencije za atomsko energijo pa so o dogodkih tudi redno obveščeni. »Zaradi razmer v Ukrajini smo povečali stopnjo pripravljenosti na način, da smo aktivirali našo strokovno skupino, ki redno spremlja dogajanje v Ukrajini. Tudi sicer imamo na Upravi za jedrsko varnost vzpostavljeno stalno pripravljenost (24/7) in tudi v mirnodobnem času ves čas spremljamo informacije o stanju jedrske in radiološke varnosti v Sloveniji in tujini in lahko kadarkoli aktiviramo strokovno skupino za obvladovanje izrednega dogodka.«

V Sloveniji smo sicer na morebitne jedrske in radiološke nesreče zelo dobro pripravljeni, pravi Igor Sirc. V sistem pripravljenosti je vključena vrsta deležnikov in organizacij, pri tem pa dosledno sledijo evropskim in mednarodnim zahtevam. »Sistem se tudi redno preverja s številnimi vajami, na katerih testiramo tako kompetentnost oseb, vključenih v odziv, kot obstoječe načrte, navodila in opremo. Dodatno sistem preverjamo tudi v sklopu mednarodnih pregledovalnih misij, na katerih stanje ocenijo neodvisni mednarodni strokovnjaki,« še dodaja Sirc.

Pri tem pa je Slovenija v zadnjih desetletjih naredila tudi velik korak naprej pri zagotavljanju jedrske varnosti jedrskih objektov pri nas, predvsem na področju odpornosti proti ekstremnim zunanjim dogodkom in zmožnosti obvladovanja težkih nesreč ter omejitvi radioaktivnih izpustov v okolje.

Sprejeti pa so tudi protokoli ravnanja v primeru, da bi do nesreče vseeno prišlo. Sprejeti ukrepi bi bili v tem primeru odvisni od različnih dejavnikov. »Najpomembnejši dejavniki so količina sproščenih radioaktivnih snovi, oddaljenost od jedrske elektrarne, smer vetra in padavine. Zaščitni ukrepi so tako lahko: evakuacija ali zaklanjanje v povezavi z zaužitjem tablet kalijevega jodida, zapora in nadzor kontaminiranega območja, preprečitev nenamernega vnosa, uporaba osebnih zaščitnih sredstev, dekontaminacija ljudi, živali in opreme, omejitve hrane, mleka, pitne vode in drugih izdelkov ter oskrba poškodovanih in obsevanih oseb,« pojasnjuje sogovornik, ki sicer poudarja, da zaradi precejšnje oddaljenosti v primeru vojne v Ukrajini večina teh ukrepov ne bi bila potrebna, tudi če bi tam res prišlo do nesreče z radioaktivnimi izpusti.