Peter Florjančič, poklicni izumitelj iz blejske hotelirske družine

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (344)

Na Bledu se je še v Kraljevini Jugoslaviji 5. marca 1919 rodil izumitelj in športnik Peter Florjančič. Bil je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je celo življenje s tem poklicno ukvarjal. Podpisal se je pod približno štiristo patentov.

Njegov ded Jakob Peternelj je bil lastnik hotelov Union in Triglav ter blejski župan. Več blejskih hotelov je imela v lasti njegova teta Marija Kenda. Med odraščanjem na Bledu je spoznal kraljevo družino Karađorđević in se družil predvsem s princem Aleksandrom.

V osnovno šolo je hodil na Bledu, v Kranju pa je dokončal Srednjo tekstilno šolo. Leta 1939 se je izučil za tekstilnega mojstra in se zaposlil v Jugočeški. Zelo mlad je izumil ročni tkalni stroj, s pomočjo katerega je odprl svojo tekstilnico (izmenjava oblačil). Leta 1943 je odšel v Švico in se tam kot begunec začel ukvarjati z izumi. O njegovem izredno razgibanem življenju smo vzeli izvlečke iz teksta Mete Učakar (kranjska knjižnica), vendar smo dolg seznam njegovih izumov zaradi omejitev dolžine članka morali močno skrajšati.

Ko je živel v Davosu, je izumil stroj za brizganje plastike in sodeloval s proizvajalcem smučarske opreme. Leta 1946 mu je dopust z družino v Monte Carlu spremenil življenje. Tam je spoznal Ilhamyja Husseina Pasho, člana družine egiptovskega kralja Faruka. Skupaj sta ustanovila podjetje Florilham. Ob sodelovanju z njim je prišlo do izuma razpršilca za parfum, s katerim je Peter Florjančič postal svetovno znan inovator. Navezal je stike s celotno elito takratnega Monte Carla in tam ostal 15 let.

Leta 1961 se je preselil v Beljak, kjer je izumil plastične drsalke in plastični okvir za diapozitive. Precej časa je preživel tudi v nekaterih svetovnih metropolah (New York, Pariz, München), kjer je delal predvsem za kozmetično industrijo. Med njegove najvidnejše izume sodijo ročne statve, okvirčki za diapozitive, plastična zadrga, pršilec na steklenički za parfum, vžigalnik s prižiganjem ob strani, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike, umetna smučarska steza, zavite palice za smuk, plastične drsalke, postelja Sleepfit za aktivno vadbo, zložljiva ptičja krmilnica in valilnica. Leta 1957 je izumil, ne pa tudi izpopolnil, avtomobilsko zračno za zadrževanje potnikov v vozilu, ki uporablja vrečo, zasnovano tako, da se izjemno hitro napihne in nato med trčenjem hitro izprazni.

Zaradi prijateljevanja s srbsko kraljevo družino Karađorđević se 15 let ni smel vrniti v socialistično Jugoslavijo. Leta 1998 se je vrnil v Slovenijo, ker je svoji materi obljubil, da bo umrl v domačem kraju. Umrl je 14. novembra 2020.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju so se 1. 3. 1899 odločili, da na takratnem polju za potrebe mesta postavijo vodni zbiralnik – vodovodni stolp, ki je zdaj značilen za mesto.

V Tatenicah na Moravskem se je 2. 3. 1846 rodil inženir, kemik, plemič in vojaški poveljnik Johann von Schwab. Leta 1883 je bil imenovan za pomočnika poveljnika kemijsko-tehnološkega laboratorija v kamniški smodnišnici, ki jo je od leta 1886 tudi vodil. To se je takoj poznalo v dvigu proizvodnje.

V Kranju se je 2. 3. 1898 rodila pevka, sopranistka, pedagoginja Vera Majdič.

V Kranju se je 4. 3. 1795 rodil teolog in profesor Jože Friderik Crobath. Leta 1818 je začel predavati na obnovljenem bogoslovnem semenišču v Gorici. Leta 1834 je postal uradni izpraševalec za slovenski jezik.

V Preddvoru se je 4. 3. 1819 rodil duhovnik in misijonar Jožef Lap. Bil je Knobleharjev generalni vikar. Umrl je za sudansko mrzlico.

V Križah pri Tržiču se je 4. 3. 1863 rodil duhovnik in narodni delavec Josip Grašič. Bil je prvi predsednik Družbe sv. Mohorja za Hrvate v Istri. Leta 1931 se je pred fašizmom umaknil v Slovenijo.