Glavna skrb še vedno inflacija

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 26. februar 2022 / 08:45

V Banki Slovenije so organizirali dan odprtih vrat, na katerem je o aktualnih vprašanjih spregovoril tudi guverner mag. Boštjan Vasle.

Ljubljana – Prejšnji teden so v Banki Slovenije pripravili prvi dan odprtih vrat, katerega namen je bil približati delovanje institucije širši javnosti. Na dogodku, ki je sicer potekal virtualno, so glavne naloge Banke Slovenije predstavili viceguvernerji, o aktualnih temah pa je v pogovoru z novinarjem in urednikom časnika Finance Juretom Ugovškom spregovoril guverner Boštjan Vasle.

Skrbi v zadnjem obdobju vzbuja visoka inflacija. Po podatkih Statističnega urada je letna inflacija v januarju znašala 5,8 odstotka. Na vprašanje, ali bi nas inflacija morala skrbeti, je guverner pojasnil, da je dogajanje predvsem posledica krize in z njo povezanih ukrepov, ki so jih sprejele države članice evroobmočja. Tako so se v začetku krize močno znižale cene energentov, ki v tej zimi beležijo občutno rast, kar je poleg povečanega povpraševanja in posledičnih zastojev v dobavnih verigah eden izmed glavnih razlogov rasti cen. »Pričakujemo, da se bo inflacija v prihodnjih mesecih začela umirjati,« je dejal Vasle in ob tem dodal, da so tako kriza kot inflacijski dejavniki dolgoročnejši, kot je bilo sprva pričakovati, zato v prihodnje lahko pričakujemo sprejem ekonomskih politik, s katerimi se bo inflacija umirjala hitreje od napovedi in se bo v prihodnjem letu približala meji dveh odstotkov. Kot enega od razlogov, ki kaže, da inflacija vendarle ni dolgoročnejše narave, pa Vasle navaja dejstvo, da se rast cen za zdaj še ni prelila tudi v višjo rast plač, kar bi pripeljalo v začaran krog dvigovanja inflacije, kar bi bistveno otežilo prizadevanja za njeno zamejevanje.

V prihodnje bo inflacija v pomembnejši meri odražala tudi gibanje cen na trgu nepremičnin, ki so v zadnjem času prav tako poletele v nebo in se gibljejo že blizu zgodovinskih vrednosti, je med drugim še dejal guverner. V Banki Slovenije sicer opažajo dve večji spremembi po izbruhu krize. Na eni strani se makroekonomska tveganja znižujejo, saj ima pandemija vedno manjše posledice na gospodarstvo, po drugi strani pa se povečujejo tveganja, povezana s cenami nepremičnin. Rastejo tako cene stanovanj kot stopnja kreditiranja. Kot je dejal guverner, dogajanje na nepremičninskem trgu pozorno spremljajo in bodo po potrebi ukrepali. Banka Slovenije namreč lahko sprejme ukrepe na področju kreditiranja ali zavarovanja finančne trdnosti bank.

V zadnjem obdobju je veliko prahu dvignil tudi zakon, ki ureja problematiko posojil v švicarskih frankih, ki je bil sprejet kljub nasprotovanju bank. V Banki Slovenije menijo, da bi bilo vprašanje treba rešiti, a da zato ni bila potrebna sistemska rešitev, ki je bila sprejeta.