Rusija napadla Ukrajino

V četrtek zjutraj, ko je bil ta članek že oblikovan, je prišla novica, ki jo je večina pričakovala s strahom in negotovostjo: da je Rusija napadla Ukrajino. Zdaj ni več vprašanje, ali vojna ali mir, vprašanje je, kako huda bo vojna.

Bil je mir

»Odločil sem se za vojaško operacijo,« je v četrtek zjutraj ruski javnosti sporočil predsednik Putin. Večina svetovne politične javnosti pa njegovo odločitev obžaluje in obsoja.

Pet scenarijev

Pred ruskim napadom so bile na mizi še vse možnosti. BBC je na primer objavil kar pet scenarijev. Prvi: Zahod prepriča Putina, da se umakne. »Po tem scenariju bi moral Zahod ruskega predsednika prepričati, da bi bile posledice vojne slabše od ciljev, ki bi jih dosegel. To bi bile človeške žrtve, ostre sankcije, prekinitev diplomatskih odnosov ... Če bi se Putin umaknil, bi mu morali v tem primeru priznati diplomatsko zmago in ga prepoznati kot miroljubnega protagonista, ki se je uprl vojaškemu posredovanju in ni klecnil ob provokacijah Nata. Rusija bi s tem tudi opomnila svet, da je vojaška velesila, svoj vpliv v Belorusiji pa bi še okrepila. Kakšne bi bile lahko posledice tega scenarija? Nato bi še okrepil svoje enote ob ruski meji, Švedska in Finska bi se morda odločili za priključitev k Natu.« / Drugi scenarij: Nato in Rusija skleneta nov mirovni dogovor. »Zahodne zaveznice so složne pri podpori ukrajinske ozemeljske celovitosti in nedeljivosti te države ter njeni pravici, da postane članica Nata. Vendar pa se na drugi strani Nato in ZDA strinjajo, da je mogoče z Rusijo najti skupne točke glede širših evropskih varnostnih vprašanj. To bi lahko pomenilo oživitev določenih propadlih sporazumov o orožju oziroma zmanjšanju števila raket na obeh straneh, okrepitev zaupanja med Rusijo in Natom, večjo preglednost nad izvajanjem vojaških vaj in lokacij testiranja raket, pa tudi sodelovanje pri testiranju protisatelitskega orožja.« / Tretji scenarij: »Kremelj in Kijev oživita dogovor iz Minska. Dogovor v Minsku je bil dosežek pogajanj v Belorusiji med letoma 2014 in 2015 z namenom končanja spopadov med proruskimi uporniki na vzhodu Ukrajine in ukrajinsko vlado. Sporazum je propadel, spopadi pa se nadaljujejo. Nekateri zahodni voditelji se zavzemajo za obuditev tega sporazuma, med njimi tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ga vidi kot 'edino pot za gradnjo miru'. A težava sporazuma iz Minska je v tem, da so določene točke zapletene in tudi sporne. Kremelj tako na primer zahteva, da Ukrajina izvede lokalne volitve, ki bi se okrepila moč proruskih voditeljev na vzhodu Ukrajine. Kijev pa zahteva, da Rusija razoroži in umakne ruske borce, pri čemer Kremelj vseskozi zanika vojaško prisotnost v Ukrajini. Pa vendar, največji spor se zapleta glede tega, kakšno moč bi imeli voditelji proruske regije Doneck. Kijev je privolil v samoupravo, a se Kremelj s tem ne strinja, saj meni, da bi morali imeti predstavniki Donecka in Luganska besedo tudi pri zunanji politiki Ukrajine in s tem pravico veta na članstvo v Natu. To je tudi največji strah Kijeva, da sporazum iz Minska pravzaprav pomeni, da Ukrajina ne bi postala članica Nata.« / Četrti scenarij: Ukrajina bi postala nevtralna tako kot Finska. »Francoska diplomacija naj bi bila tista, ki je kot rešitev ponudila finski model, po katerem bi bila Ukrajina nevtralna država. Finska se je za to odločila med hladno vojno kot neodvisna, suverena in demokratična država; tudi zato danes ni članica Nata. Pa bi bilo to zanimivo za Ukrajino? S tem bi se izognila vojaški operaciji in ugodila Putinovi zahtevi, da se ne pridruži Natu, zavezniškim državam pa ne bi bilo treba sklepati kompromisov glede t. i. politike odprtih vrat. Ukrajina bi se suvereno odločila, da ne bo članica Nata.« / Peti scenarij: Trenutno stanje bi postalo status quo. Morda pa spopada ne bo, ampak se bo obstoječe stanje le vzdrževalo, kot na primer tisto med Severno in Južno Korejo, ki sta teoretično še vedno v vojni, saj nista nikoli podpisali mirovnega sporazuma. To bi pomenilo, da bi začela Rusija postopoma umikati svojo vojsko in bi razglasila konec vojaških vaj. Mogoče pa je, da bi veliko vojaške opreme ostalo, kjer je, 'za vsak primer'. Moskva bi še naprej podpirala upornike v Donbasu, ukrajinska politika in gospodarstvo pa bi bila še naprej destabilizirana zaradi nenehnih groženj Kremlja. Zahod bi na drugi strani ohranil navzočnost Natovih sil v državah vzhodne Evrope, nadaljevala bi se diplomatska pogajanja. Ukrajina bi ostala v nemilosti, a vojne ne bi bilo.« (Vir: Katja Štok, MMC RTV SLO) V igri je bilo torej vsaj pet scenarijev, v četrtek pa se je zgodil šesti: Rusija je napadla Ukrajino.

Zdaj je vojna

Bil je mir, zdaj je vojna in spet so odprte vse možnosti …