S komasacijo do večjih obdelovalnih kosov

V katastrskih občinah Hraše, Moše in Smlednik so začeli komasacijo 375 hektarjev kmetijskih zemljišč in potrebna agromelioracijska dela. Komasacija, največja na Gorenjskem in ena največjih v državi, bo predvidoma končana do sredine leta 2024, agromelioracijska dela pa leto kasneje.

Smlednik – V medvoški občini so si že dlje časa prizadevali, da bi na območju katastrskih občin Hraše, Moše in Smlednik izvedli komasacijo, to je zložbo kmetijskih zemljišč in ponovno razdelitev v večje obdelovalne kose. Na pobudo lastnikov zemljišč na tem območju so prve korake storili že leta 2016, leto kasneje pa so v sodelovanju z družbo GDL že začeli pripravljati potrebno dokumentacijo za kandidaturo na razpisih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Upravna enota Ljubljana je poleti 2018 izdala odločbo o postopku komasacije na komasacijskem območju Smlednik, na začetku predlanskega leta pa je kmetijsko ministrstvo izdalo še odločbo o uvedbi agromelioracije na tem območju. Maja lani se je občina prijavila na razpis ministrstva za financiranje projekta, a s prijavo zaradi velikega števila prijav ni uspela. Na novembrskem razpisu je poskusila znova in takrat uspela. Januarja letos je prejela informacijo, da ji je ministrstvo za izvedbo komasacije in agromelioracije odobrilo nekaj manj kot 865 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je medvoškemu županu Nejcu Smoletu simbolično izročil odločbo o dodelitvi denarja 9. februarja na Starem gradu nad Smlednikom, od koder sta si s »ptičje perspektive« tudi ogledala komasacijsko območje. Slovesnosti, ki je pomenila uvod v začetek komasacije, so se udeležili tudi nekateri člani komasacijskega odbora, občinskega sveta, občinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo in sveta krajevne skupnosti Smlednik.

Da bi bili tudi na koncu vsi zadovoljni ...

Župan Nejc Smole se je ministru dr. Jožetu Podgoršku zahvalil za podporo komasaciji in agromelioraciji. Vsem, ki sodelujejo v postopku, je položil »na srce«, da naj jih vodi poštenje in široko razmišljanje. »To je eden najbolj zahtevnih projektov v občini v zadnjem desetletju, ob katerem pa si želim, da bi bili leta 2025, ko bo končan, vsi zadovoljni in tudi še naprej prijatelji, kar je bolj pomembno od tega, ali bo mejnik kakšen centimer sem ali tja.«

»Komasacija je ena od sistemskih rešitev, ki dolgoročno najbolj prispevajo k razvoju kmetijstva, morda celo bolj kot katerikoli finančni ukrep, ki ga namenjamo kmetijstvu,« je dejal minister dr. Jože Podgoršek in poudaril, kako pomembno je, da lastniki zemljišč aktivno sodelujejo v postopku, da morebitne probleme rešujejo z dialogom in skupnim iskanjem rešitev in da konec komasacijskega postopka dočakajo kot prijatelji.

Parcela velika povprečno le osemintrideset arov

Komasacijsko območje obsega nekaj manj kot 375 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki so zdaj razdeljena na 983 katastrskih parcel, kar pomeni, da je vsaka parcela velika povprečno le 38 arov. Nekaj manj kot 85 odstotkov je najboljših kmetijskih zemljišč (K1), dober odstotek je drugih kmetijskih zemljišč (K2), preostalo pa so nekmetijska zemljišča, ki so jih vključili v komasacijo zaradi zaokrožitve komasacijskega območja. Med takšna zemljišča sodijo deli stanovanjskih območij ob robu naselij, območja razpršene gradnje, gozdne površine ob robu kmetijskih zemljišč, območje za šport, rekreacijo in za potrebe obrambe ter celinske vode.

Presegli zahtevano dvotretjinsko soglasje

V postopek je vključenih 248 lastnikov kmetijskih zemljišč. Po zakonu je pogoj za uvedbo komasacijskega postopka soglasje lastnikov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini kmetijskih zemljišč. V medvodški občini so ta pogoj presegli in dosegli skoraj 70-odstotno soglasje, po besedah župana Nejca Smoleta pa bi bil odstotek še višji, če lastnikom podpisa na soglasju ne bi bilo treba notarsko overiti in če ne bi bilo ovir zaradi nerešenih dednih postopkov.

Poleg komasacije tudi agromelioracija

V okviru komasacijskega postopka bodo zemljišča na območju razdelili tako, da bodo kmetje dobili čim bolj strnjeno zemljišče v bližini kmetije in tudi urejene dostopne poti na parcele. Hkrati s komasacijo bodo potekala agromelioracijska dela, med katera sodi tudi ureditev novih poti in posodobitev obstoječih. V občini predvidevajo, da se bo zaradi komasacijskih postopkov povečalo tudi zanimanje za nakup manjših kmetijskih zemljišč, ki jih lastniki iz drugih krajev želijo prodati, a večji lastniki na območju zaradi majhnosti parcel in dokaj velikih prodajnih stroškov doslej niso kazali zanimanja za nakup.

Vsi pogoji za začetek komasacije so izpolnjeni, imenovan je že tudi komasacijski odbor. Kaj bodo naslednji koraki? Najprej bodo popisali parcele, s pomočjo pedologa določili kvaliteto zemljišč in izbrisali sedanje meje, nato pa določili nove meje večjih obdelovalnih kosov in poti, na novo postavili mejnike, vpisali novo stanje v zemljiško knjigo ...

Pričakovanja lastnikov kmetijskih zemljišč

Jože Janhar iz Hraš se na petnajst hektarjev veliki kmetiji ukvarja s konjerejo. Kot je dejal, so na kmetiji posestno razdrobljenost doslej že sami nekoliko izboljšali z zamenjavo zemljišč. »Zdaj imamo posest razkosano na pet parcel, tudi po komasaciji jih ne bo bistveno manj, a bodo bolj urejene.«

Anton Verlič iz Smlednika obdeluje šestnajst hektarjev kmetijskih zemljišč, vsa, razen poldrugega hektarja, ima na komasacijskem območju. Posest je zdaj razdeljena na trideset parcel, po komasaciji bi si želeli le tri. »Na večjih parcelah bo lažje delati, tudi pridelava bo bolj racionalna,« meni Anton.

Jože Jerala iz Hraš se ukvarja z živinorejo in s poljedelstvom, obdeluje okrog dvanajst hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč, ki so na komasacijskem območju razdeljena na petnajst parcel. »Po komasaciji bodo parcele večje in poti urejene,« pravi Jože, ki si želi, da bi komasacijo speljali brez sporov in zapletov.

Kmet Janez Burger iz Moš pravi, da so na komasacijo že težko čakali. Obdelujejo petindvajset hektarjev kmetijskih zemljišč, nekatere parcele so sicer že sami združili v večje z zamenjavo zemljišč, a še vedno imajo zemljišča razdeljena na devet parcel, od katerih največja meri štiri hektarje in najmanjša le štirideset arov. Želijo si, da bi s komasacijo prešli le na tri parcele. »Na večjih parcelah bomo lahko s sodobnimi, večjimi stroji lažje kmetovali, za takšne stroje tudi sedanje kolovozne poti niso primerne, ampak potrebujejo tri ali štiri metre široke,« pravi Janez in dodaja: »Nobena komasacija ne mine brez težav, tudi ta ne bo, zato se bo treba veliko pogovarjati.«