Spomeniki sakralne dediščine

Na območju kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je od skoraj pet tisoč vpisanih enot v register nepremične kulturne dediščine 1316 enot sakralne stavbne dediščine, 224 je cerkva; 68 cerkva je že bilo razglašenih za kulturni spomenik lokalnega ali državnega pomena.

Kranj – Območje kranjske enote ZVKDS zajema 21 gorenjskih občin, kjer so po mnenju Bernarde Jesenko Filipič, odgovorne konservatorke za register kulturne dediščine, nekateri najpomembnejši kulturni spomeniki. Teritorialno pokrivajo vse od Rateč do Trojan, ne vključujejo pa škofjeloškega območja. Za spomenik je razglašenih 68 sakralnih spomenikov, od tega je pet cerkva spomenikov državnega pomena, in sicer Cerkev Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku, cerkev na Stari Savi na Jesenicah, župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju, cerkev sv. Valentina na Limbarski gori in cerkev sv. Marka v Vrbi.

»Pri sakralni stavbni dediščini gre predvsem za cerkve, v to kategorijo pa spadajo tudi zvoniki, kostnice, kapelice, znamenja, križi, klavzure v samostanih in podobno. Poznamo še kategorijo sakralno-profane dediščine, kjer sta obe zvrsti funkcionalno oziroma zgodovinsko povezani, kot so skupina stavb z župniščem, mežnarijo in cerkvijo, samostani z gospodarskimi objekti, tudi grad ima lahko svojo kapelo,« je pojasnil Matevž Remškar, umetnosti zgodovinar, ki je pristojni konservator za sakralno dediščino 12 občin na območju OE Kranj.

Zadnja cerkev, ki je bila razglašena za spomenik lokalnega pomena, je cerkev sv. Florijana v Trzinu. Za spomenik državnega pomena, ki je tudi v fazi konservatorsko-restavratorskih del, pa je bila razglašena župnijska cerkev sv. Kancijana v Kranju. V procesu razglašanja za spomenik lokalnega pomena so tri cerkve v občini Gorje, za spomenik državnega pomena pa samostan Velesovo s cerkvijo v Adergasu. Prvi cerkvi, ki sta bili na območju OE Kranj razglašeni za spomenik, sta cerkvi sv. Primoža in Felicijana in sv. Petra na Sv. Primožu nad Kamnikom, in sicer marca leta 1958. Na loškem območju sta sakralna spomenika državnega pomena cerkvi v Crngrobu in na Suhi. Občine Tržič, Žirovnica, Preddvor, Jesenice in Kranjska Gora imajo za spomenike razglašene vse cerkve na svojem območju.

Predlog za razglasitev lahko poda kdorkoli, običajno je to lokalna skupnost ali pa Zavod kot strokovna institucija. Zavod v naslednji fazi opravi vrednotenje dediščine, in če prepozna vrednote in vrednosti spomenika, pripravi strokovne podlage za razglasitev. »Spomenike lokalnega pomena razglaša občina, državnega pa vlada, zato je razglasitev do neke mere odvisna tudi od politike in politične odločitve,« je dodal Remškar in še pojasnil, da je posamezen objekt ali skupina objektov lahko spomenik, če predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti. »Velikokrat imajo takšni objekti tudi visok znanstvenoraziskovalni potencial in so pomemben akcent v kulturni krajini. Pomemben element je lahko tudi visoka starost ali pa da so bili v širši javnosti prepoznani kot pomemben ustvarjalni dosežek,« je sklenil.