Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč, ki ga zaznamujemo 2. februarja, je Občina Bled postavila interpretacijsko točko na območju vzhodno od Bodešč pri Bledu. Povirje s karbonatnim nizkim barjem leži na nekdanjih savskih terasah ob Savi Dolinki in je eden redkih ostankov mokrišč na območju med Savo Dolinko in Savo Bohinjko.

Mokrišča so ledvice krajine

Čeprav stroka že dolgo pozna in poudarja izjemen pomen, ki ga v našem okolju predstavljajo mokrišča, te ledvice krajine, tamponska območja in biotski supermarketi, kot jim tudi rečemo, v javnosti pogosto – in po krivici – še vedno veljajo za ničvredna zemljišča, leglo mrčesa in prostor, kamor prikladno odložimo vse tisto, česar ne potrebujemo.

Kar nekaj krajevnih imen v Sloveniji vsebuje besedo, ki sicer označuje katero od oblik mokrišč, loka ali mlaka sta najpogostejši. »Vsi smo tako rekoč sosedje mokrišč,« je na predavanju, ki ga je v okviru usposabljanja za vodnike po Podonavju Naravna dediščina Save in mokrišč na Gorenjskem nedavno organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, slikovito povedal profesor doktor Mihael Jožef Toman, profesor na katedri za ekologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Mokrišče je izraz, ki nima dolge zgodovine, v slovenskem jeziku ga uporabljamo šele nekaj desetletij. So nekaj, česar še ne znamo zelo natančno opredeliti, postaviti meja, povezati z drugimi deli okolja in na ta način prepoznati njihove vrednosti, je razložil.

Nekaj pa je vendarle jasno: »Če bi pogledali z vidika procesov, ki se dogajajo v okolju in naravi, so mokrišča zanesljivo neke vrste ledvice krajine, okolja, v katerem se pojavljajo; to pomeni, da imajo funkcijo čiščenja,« je bil jasen.

In čeprav še danes ob besedi mokrišče nepoznavalci običajno pomislimo le na močvirja in mlake, Toman opozarja, da so mnogo več: kot mokrišča so definirana tista območja, ki so nasičena z vodo – bodisi vidno, površinsko ali podtalno, torej nevidno – in imajo značilno vegetacijo ter druge življenjske združbe.

S hidrološkega vidika gre za izredno kompleksnost, ki jo ustvarja gibanje vode, zaradi česar se v mokriščih ustvarjajo dinamični ekosistemi, ti pa so osnova za bogato vrstno pestrost.

»Zato tudi ne moremo varovati rastlin in živali, če sočasno ne varujemo njihovih življenjskih prostorov, česar pa praviloma ne počnemo oziroma zanemarjamo habitate, jih spreminjamo in na ta način uničujemo vrstno pestrost,« opozarja Toman.

»Nizka in visoka barja, šotišča, mokrišča v alpskem svetu, močvirja, poplavni gozdovi, loke in jelševja,« našteva različne izraze za zelo podobna naravna okolja, ki jih označujemo kot mokrišča. Med mokrišča so­dijo tudi sezonsko poplavljeni travniki, ki jih je vse manj, pa rečni rokavi, mlake, ki so bile v preteklosti, pogosto še vedno, razumljene kot »legla komarjev in drugega mrčesa«. Ni čudno, pravi profesor Toman, da so prav mlake tista naravna mokrišča, ki smo jih v Sloveniji največ odstranili.

Mokrišča so tudi mrtvice, najbolj znane pri nas so tiste ob reki Muri, ki jo v zadnjem obdobju označujemo kar za slovensko Amazonko; Sava jih praktično nima več. Pa območja izvorov in ponorov, kjer voda mezi iz podtalja, kakršno je Brje pri Bledu.

Mokrišči sta tudi Cer­kniško jezero s sistemom kraških voda in kot najbolj znamenit primer Ško­cjanske jame, mokrišče svetovnega slovesa in prva Unescova lokaliteta v Slovenji – in celo ta je bila, opozarja dr. Toman, na tem, da jo zaradi industrijskega onesnaževanja izgubimo.

Največ mokrišč smo tudi v Sloveniji izgubili zaradi urbanizacije in kmetijstva, v zadnjem obdobju pa strokovnjaki opozarjajo tudi na vse večje pritiske zaradi turizma. Kot še pravi Toman, imamo v Sloveniji dokaj dobro zakonodajo, ki ščiti ta posebna in posebno pomembna okolja, a težava se pojavi, ko gre za uveljavljanje predpisov na konkretnih območjih. Tu, je jasen profesor, pa gre za vprašanje družbene in osebne odgovornosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 22. december 2021 / 17:01

Božični sejem v Škofji Loki

V središču Škofje Loke je v soboto popoldne potekal Božični sejem, ki je bil seveda prilagojen epidemiološkim razmeram. Na Mestnem trgu so se med drugimi ustavili tudi iz Vinarstva Žvokelj...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Državni svet, naložba v boljše zakone

Blaž Kavčič, doma na Formah, je tik pred koncem minulega leta postal predsednik Državnega sveta. V politiki ima že kar nekaj kilometrine, še daljša pa je njegova poslovna kariera. Kot že v preteklosti...

Splošno / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Vse kar delam, delam s srcem

Boris Oblak, profesor likovne umetnosti iz Hotovlje, je leto začel v polnem ustvarjalnem zagonu. Za letos načrtuje samostojno razstavo, prodor na glasbenem področju in si hkrati močno želi, da bi znov...

Splošno / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Komentar: Ekologi

Po novem letu, najbrž tudi zaradi šolskih počitnic, se na zimsko smuko v Slovenijo in seveda tudi v Italijo, Avstrijo, Švico in Francijo (pa morda še kam) poda tudi veliko Hrvatov.

Železniki / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Deseti otrok pri Mravlju v Davči

V začetku januarja je Tatjana Bevk iz Davče povila desetega otroka, sina Gašperja.

Škofja Loka / sreda, 30. januar 2008 / 07:00

Squash je igranje šaha v gibanju

Čeprav je škofjeloški Squash klub star komaj dobro leto, so njihovi igralci na zadnjem državnem ekipnem prvenstvu osvojili tretje mesto, te dni pa se pripravljajo na organizacijo mednarodnega turnirja...