Ob letošnjem svetovnem dnevu mokrišč, ki ga zaznamujemo 2. februarja, je Občina Bled postavila interpretacijsko točko na območju vzhodno od Bodešč pri Bledu. Povirje s karbonatnim nizkim barjem leži na nekdanjih savskih terasah ob Savi Dolinki in je eden redkih ostankov mokrišč na območju med Savo Dolinko in Savo Bohinjko.

Mokrišča so ledvice krajine

Čeprav stroka že dolgo pozna in poudarja izjemen pomen, ki ga v našem okolju predstavljajo mokrišča, te ledvice krajine, tamponska območja in biotski supermarketi, kot jim tudi rečemo, v javnosti pogosto – in po krivici – še vedno veljajo za ničvredna zemljišča, leglo mrčesa in prostor, kamor prikladno odložimo vse tisto, česar ne potrebujemo.

Kar nekaj krajevnih imen v Sloveniji vsebuje besedo, ki sicer označuje katero od oblik mokrišč, loka ali mlaka sta najpogostejši. »Vsi smo tako rekoč sosedje mokrišč,« je na predavanju, ki ga je v okviru usposabljanja za vodnike po Podonavju Naravna dediščina Save in mokrišč na Gorenjskem nedavno organiziral Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, slikovito povedal profesor doktor Mihael Jožef Toman, profesor na katedri za ekologijo in varstvo okolja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Mokrišče je izraz, ki nima dolge zgodovine, v slovenskem jeziku ga uporabljamo šele nekaj desetletij. So nekaj, česar še ne znamo zelo natančno opredeliti, postaviti meja, povezati z drugimi deli okolja in na ta način prepoznati njihove vrednosti, je razložil.

Nekaj pa je vendarle jasno: »Če bi pogledali z vidika procesov, ki se dogajajo v okolju in naravi, so mokrišča zanesljivo neke vrste ledvice krajine, okolja, v katerem se pojavljajo; to pomeni, da imajo funkcijo čiščenja,« je bil jasen.

In čeprav še danes ob besedi mokrišče nepoznavalci običajno pomislimo le na močvirja in mlake, Toman opozarja, da so mnogo več: kot mokrišča so definirana tista območja, ki so nasičena z vodo – bodisi vidno, površinsko ali podtalno, torej nevidno – in imajo značilno vegetacijo ter druge življenjske združbe.

S hidrološkega vidika gre za izredno kompleksnost, ki jo ustvarja gibanje vode, zaradi česar se v mokriščih ustvarjajo dinamični ekosistemi, ti pa so osnova za bogato vrstno pestrost.

»Zato tudi ne moremo varovati rastlin in živali, če sočasno ne varujemo njihovih življenjskih prostorov, česar pa praviloma ne počnemo oziroma zanemarjamo habitate, jih spreminjamo in na ta način uničujemo vrstno pestrost,« opozarja Toman.

»Nizka in visoka barja, šotišča, mokrišča v alpskem svetu, močvirja, poplavni gozdovi, loke in jelševja,« našteva različne izraze za zelo podobna naravna okolja, ki jih označujemo kot mokrišča. Med mokrišča so­dijo tudi sezonsko poplavljeni travniki, ki jih je vse manj, pa rečni rokavi, mlake, ki so bile v preteklosti, pogosto še vedno, razumljene kot »legla komarjev in drugega mrčesa«. Ni čudno, pravi profesor Toman, da so prav mlake tista naravna mokrišča, ki smo jih v Sloveniji največ odstranili.

Mokrišča so tudi mrtvice, najbolj znane pri nas so tiste ob reki Muri, ki jo v zadnjem obdobju označujemo kar za slovensko Amazonko; Sava jih praktično nima več. Pa območja izvorov in ponorov, kjer voda mezi iz podtalja, kakršno je Brje pri Bledu.

Mokrišči sta tudi Cer­kniško jezero s sistemom kraških voda in kot najbolj znamenit primer Ško­cjanske jame, mokrišče svetovnega slovesa in prva Unescova lokaliteta v Slovenji – in celo ta je bila, opozarja dr. Toman, na tem, da jo zaradi industrijskega onesnaževanja izgubimo.

Največ mokrišč smo tudi v Sloveniji izgubili zaradi urbanizacije in kmetijstva, v zadnjem obdobju pa strokovnjaki opozarjajo tudi na vse večje pritiske zaradi turizma. Kot še pravi Toman, imamo v Sloveniji dokaj dobro zakonodajo, ki ščiti ta posebna in posebno pomembna okolja, a težava se pojavi, ko gre za uveljavljanje predpisov na konkretnih območjih. Tu, je jasen profesor, pa gre za vprašanje družbene in osebne odgovornosti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 27. junij 2023 / 14:49

Gorenjska letos brez novomašnika

V Katoliški cerkvi v Sloveniji bodo za letošnji praznik svetih Petra in Pavla posvetili le tri novomašnike.

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sreda, 9. september 2015 / 15:56

Konec tedna bo Kamnik v znamenju noš

Kamnik – Med četrtkom in nedeljo, 10. in 13. septembrom, se bodo v Kamniku odvijali že 45. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki velja za največji etnološki festival v Sloveniji in enega na...

Kranj / sreda, 9. september 2015 / 15:55

Razpisali koncesijo

Kranj – Mestna občina Kranj je zaradi vpisa otrok v vrtec, ki presega število prostih mest, razpisala javni razpis za dodelitev koncesije za izvajanje programa za predšolske otroke. Koncesija je ra...

Preddvor / sreda, 9. september 2015 / 15:54

Začeli bodo z obnovo igrišča

Preddvor – Ta mesec bodo začeli z obnovo športnega igrišča pri osnovni šoli v Preddvoru. Na razpisu je bil že izbran izvajalec, podjetje Inka Ing, pogodbena vrednost naložbe pa je 200 tisoč evrov.

Medvode / sreda, 9. september 2015 / 15:54

Občina prodaja stavbo nekdanjega vrtca

Medvode – V Uradnem listu je bilo objavljeno obvestilo o javnem zbiranju ponudb za prodajo nepremičnin v lasti Občine Medvode. Gre za prodajo stavbe in zemljišča nekdanjega vrtca v Pirničah. Izhodi...

Jezersko / sreda, 9. september 2015 / 15:53

Jezersko dobiva odlok o javnem redu in miru

Jezersko – Doslej občina Jezersko ni imela lastnega odloka o javnem redu in miru, veljala so določila državnega zakona. Na avgustovski seji občinskega sveta pa so prvič obravnavali besedilo odloka,...