Naslednji cilj pokal narodov

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / nedelja, 20. februar 2022 / 12:01

Zoran Zupančič je na čelu slovenske ženske skakalne flote, ki je tudi na olimpijskih igrah pokazala svojo moč. »Zapisali smo se v zgodovino, a ciljev v športu nikoli ne zmanjka,« poudarja.

Žiri – Slovenske smučarske skakalke so v Pekingu osvojile dve posamični medalji (zlato in bronasto) in veliko prispevali k zlati na tekmi mešanih ekip. Za uspehe je zaslužna celotna ekipa, ki jo vodi glavni trener Zoran Zupančič, 46-letni nekdanji smučarski skakalec s Sela pri Žireh.

Po končani tekmovalni karieri se je posvetil trenerstvu, najprej v domačem skakalnem klubu v Žireh, nato je bil trener Državnega panožnega nordijskega centra, leta 2018 pa je postal glavni trener slovenske ženske reprezentance v smučarskih skokih. »Vse to, kar se sedaj dogaja, vsi ti sprejemi in čestitke, sodi k vrhunskim dosežkom. Zapisali smo se v zgodovino. Olimpijske sanje so odsanjane. Vem pa, kako je v smučarskih skokih. Želim, da dekleta uživajo v teh trenutkih, ki trajajo do naslednjega slabega skoka. In ta se lahko zgodi že na prvem treningu. In potem znova začnemo sestavljati stvari, reševati težave ... Tako je v športu. Dosegli smo največ in to lahko samo še ponovimo. Delali smo dobro, na pravilen način – in to je poplačano,« pravi Zoran Zupančič. Njegove varovanke skačejo odlično. Lani je Nika Križnar osvojila veliki kristalni globus, na svetovnem prvenstvu je Ema Klinec postala svetovna prvakinja, Nika Križnar je bila tretja, ekipa pa je osvojila naslov svetovnih podprvakinj. Dosegle so že skoraj vse, kar se doseči da. »Ciljev v športu ne zmanjka, vedno jih je dovolj. Naslednji je pokal narodov. Boj zanj bo do konca sezone,« razmišlja Zupančič, ki že vseskozi spremlja Niko Križnar in Emo Klinec, ki sta skakalno pot začeli prav v Žireh in sta članici SSK Norica Žiri. Takole se spominja začetkov prejemnice dveh olimpijskih medalj: »Ko sem bil v klubu glavni trener, sem skrbel tudi za animacijo, za prihod mladih tekmovalcev. Vpisala se je tudi Nika. Pri trinajstih, štirinajstih letih je začela kazati svoj talent. Še dobro se spomnim enega izmed treningov, ko je delala počepe. Videl sem, da to dela na pravilen način. Kasneje sem začel opravljati delo v panožnem centru, v skupinah je bila tudi ona. Rasla sva skupaj: Nika kot tekmovalka, jaz kot trener. Sodelovanje je bilo vedno na visokem nivoju. Seveda ni šlo brez težav, a te so zato, da jih preskočimo, rešimo, gremo mimo njih ... So za nami. Vesel sem, da je celotna ekipa na takšnem nivoju, kar potrjuje dobro delo. Ema je lani postala svetovna prvakinja. Ni jih veliko s takšnim uspehom. In sedaj še uspehi na olimpijskih igrah, medalje Nike in Urše Bogataj. Vsa štiri dekleta so šla na medaljo. Če bi se diskvalifikacije zaradi dresov zgodile že na posamični tekmi, bi bili rezultati še boljši. Je pa res, da ni bilo Avstrijke Marite Kramer, da je bila konkurenca delno okrnjena. Ne glede na vse: pokazali smo trenutno premoč na najvišjem možnem tekmovanju.«

Smučarske skakalke naslednje tekme svetovnega pokala čakajo od 24. do 27. februarja v Hinzenbachu v Avstriji, sezona se bo zaključila konec marca v Čajkovskem v Rusiji.